<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSC Sklep Cp 219/2017

Sodišče:Višje sodišče v Celju
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSCE:2017:CP.219.2017
Evidenčna številka:VSC00000336
Datum odločbe:20.07.2017
Senat, sodnik posameznik:Katarina Lenarčič (preds.), Maša Butenko (poroč.), Tatjana Kamenšek Krajnc
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
Institut:pravica zapustnikovega potomca do izločitve dela iz zapustnikovega premoženja - kršitev pravice do izjave

Jedro

Dedič, ki sodeluje v zapuščinskem postopku, lahko zahtevek iz 32. člena ZD uveljavlja do konca zapuščinske obravnave.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep o dedovanju se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je prvo sodišče odločilo o dedovanju po pokojni E. Ž.

2. V pravočasni pritožbi zoper gornji sklep dedinja M. Ž. navaja, da je zapuščinsko sodišče na dne 26. 1. 2017 zapuščinsko obravnavo preložilo za nedoločen čas, nato pa na dne 28. 2. 2017 izdalo izpodbijani sklep, brez da bi opravilo nov narok. Ker je dedinja pričakovala, da bo razpisan še en narok, na katerem bi lahko uveljavljala izločitveni zahtevek po 32. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), je bila prikrajšana za možnost uveljavljanja svojih pravic v okviru zapuščinskega postopka. Trdi, da je v 15- letnem obdobju za korist zapustnice delala najmanj 4 ure na dan. Upoštevaje vrednost takega dela 3 EUR na uro zato ocenjuje, da je bila njena pomoč vredna 67.500,00 EUR. Zapustnica ni imela denarja, da bi pomoč plačala, jo je pa potrebovala in iz izkupička od prodaje živine, h katere reji je dedinja prispevala, tudi pridobivala dohodek. Zapuščina se je tako ohranila zgolj zaradi pripravljenosti dedinje, da zapustnici nudi pomoč. Ob upoštevanju vrednosti zapuščine, razvidne iz izpodbijanega sklepa, dedinja v skladu z 32. členom ZD izloča iz zapuščine celotno v sklepu o dedovanju ugotovljeno zapuščino. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Dediči D. Ž., C. L. in M. S. se v odgovoru na pritožbo zavzemajo za njeno zavrnitev. Navajajo, da bi lahko dedinja zahtevek oziroma trditve o prispevku k povečanju oziroma ohranitvi zapustničinega premoženja podala že na naroku, ki je bil opravljen, oziroma bi ga lahko na tem naroku vsaj napovedala. Zato menijo, da je zahtevek stavila prepozno. Utemeljujejo še, da pritožnica zapustnici oziroma svojim staršem ni pomagala niti z delom, niti z denarjem, vsaj ne v zatrjevanem obsegu, ki je presegal zakonito dolžnost pomagati staršem.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeni očitek neizvedbe naroka, ki je bil preložen za nedoločen čas, je moč razumeti v smeri kršitve pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v zapuščinskem postopku uporablja na podlagi 163. člena ZD. Stranka pravice do izjave v postopku ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti, in tudi za vse, o čemer se je za dosego učinkovitega sodnega varstva smiselno (ali celo nujno) izreči.

6. V predmetni zadevi pritožnica z možnostjo, da bo izdan sklep o dedovanju brez sklenitve zapuščinske obravnave, ni bila seznanjena (prim. 291. člen ZPP). Ne glede na to, ali se torej šteje, da se lahko zahtevek iz 32. člena ZD uveljavlja le do konca zapuščinske obravnave1 , ali pa, da dedič s takim zahtevkom ne more biti prekludiran2 , pritožnica ne more biti prekludirana v smislu določbe prvega odstavka 337. člena ZPP. Zaradi odsotnosti opozorila, da nadaljnji narok, katerega opravo je sodišče prve stopnje preložilo za nedoločen čas, ne bo opravljen, pritožnica brez svoje krivde zahtevka iz 32. člena ZD do konca zapuščinske obravnave ni mogla staviti. Zato je potrebno šteti, da je pravočasno podala zahtevek, čeprav ga je podala šele v pritožbi, v kateri ga je utemeljila z novimi dejstvi in novimi dokazi.

7. Pritožbi je bilo tako potrebno ugoditi, sklep sodišča prve stopnje razveljaviti ter zadevo glede na naravo stvari vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena, prvi odstavek 366. člena ter 355. člena ZPP).

-------------------------------
1 Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1545/93 z dne 23. 2. 1994, sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 981/2008 z dne 3. 6. 2010, sklep Višjega sodišča v Celju Cp 66/2011 z dne 7. 9. 2011. Glej več še v V. Rijavec: Prispevek potomcev (32. čl. ZD), Pravni letopis letnik 2008, Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ter v M. Končina Peternel: Dedno pravo (novejša sodna praksa), Pravosodni bilten 2/2015.
2 Primerjaj odločbo VS SRS Pž 822/74 z dne 28. 11. 1974.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 32
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
21.08.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA5MTIw