VSC sklep II Kp 5284/2015

Jedro

Določbe člena 498 ZKP se ne nanašajo na predmete, ki so bili zaseženi kot dokazno sredstvo (kot je bilo tudi v obravnavanem primeru) in jih ni mogoče šteti za predmete kaznivega dejanja po členu 73 KZ-1, kajti take predmete se mora po končanem kazenskem postopku lastniku vrniti. Izdaja sklepa po določbi tretjega odstavka člena 498 ZKP pa pride v poštev le takrat, ko je v zakonu obvezen odvzem predmetov izrecno predpisan, pa sodišče z odločbo (sodbo ali sklepom) tega ne stori, ne pa tudi takrat, če je odvzem zgolj fakultativen, kot je bilo v obravnavanem primeru, saj se ravno v takih primerih tako, kot pravilno opozarja tudi pritožba, odločba o naknadnem odvzemu predmetov lahko pojmuje tudi kot nedovoljeno dopolnitev pravnomočne obsodilne sodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se obema uvodoma imenovanima obsojencema odvzame agregat z oznako, da gre za agregat znamke H., oznake ..., 5,5 kVA, ki je v sodni hrambi pri Okrajnem sodišču v Žalcu.

2. S tako odločitvijo se obsojeni S. D. ne strinja in po svoji zagovornici sodišču prve stopnje v vloženi pritožbi očita kršitev materialnih določb KZ-1 ter napačno uporabo določb Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in predlaga, da se izpodbijani sklep tako spremeni, da se odloči, da se zaseženi agregat vrne obsojencu oziroma obsojencema, podredno pa, da se sklep razveljavi in da se zadeva vrne prvemu sodišču v ponovljen postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je s sodbo o kaznovalnem nalogu opr. št. I K 5284/2015 z dne 9. 2. 2016 (pravnomočna je postala 26. 2. 2016) sodišče spoznalo oba obsojenca za odgovorna storitve nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku člena 211 KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom člena 20 in členom 54 KZ-1 v sostorilstvu in vsakemu izmed njiju je izreklo tudi pogojno obsodbo s posebnim pogojem glede povrnitve škode oškodovancem. Skladno s spisovnim gradivom pa iz izpodbijanega sklepa tudi izhaja, da je oškodovanec J. L. ob podaji kazenske ovadbe dne 8. 5. 2013 policistom PP ... izročil agregat, na katerem so podatki, da naj bi šlo za agregat znamke H. (natančnejši podatki v zapisniku o zasegu predmetov na l. št. 52), ki se nahaja v sodni hrambi in o katerem sodišče s prej citirano sodbo ni odločilo. Po pravnomočnosti predmetne kazenske zadeve pa je obsojeni S. D. po svoji zagovornici predlagal, da se mu glede na zaključek kazenskega postopka zaseženi agregat vrne.

5. Prvostopno sodišče je skladno z določbo člena 73 KZ-1 glede odvzema predmetov in ob upoštevanju določbe tretjega odstavka člena 498 ZKP sklenilo, da se zaseženi agregat odvzame, kar je obrazložilo z dejstvom, da je bil zaseženi agregat sredstvo za izvršitev kaznivega dejanja, za katerega sta bila oba obsojenca pravnomočno spoznana za kriva, zato iz moralnih razlogov agregata obsojencem ni dopustno vrniti, odvzem tega agregata pa je utemeljevalo tudi z uporabo določbe tretjega odstavka člena 498 ZKP s tem, da sodišče v primeru, če o odvzemu predmetov ne odloči s sodbo, o tem lahko izda poseben sklep.

6. Tako odločitev pritožba napada z utemeljevanjem pritožbenega razloga kršitev materialnih določb zakona, zlasti člena 73 KZ-1 in navaja, da zaseženi agregat sploh ni bil predmet, ki je bil uporabljen za izvršitev kaznivega dejanja, zato ga sodišče ne bi smelo odvzeti, s takšno razlago, ki izhaja iz izpodbijanega sklepa, pa je agregat nepravilno odvzelo, kajti agregat je bil zasežen kot dokazno sredstvo in bi ga sodišče moralo po končanem postopku vrniti. S tem je sodišče poseglo v neodtujljivo lastninsko pravico obsojenca, saj sta oba obsojenca vrnila celotno kupnino oškodovancu. Pri tem pa je tudi spregledalo, da je bil agregat v lasti obeh obsojencev, zato obrazložitev oziroma utemeljitev odvzema agregata po določbi drugega odstavka člena 73 KZ-1 ni pravilna. Problematizira pa tudi razloge, s katerimi je prvo sodišče utemeljilo odvzem (teža kaznivega dejanja, vrednost zaseženega predmeta ter stopnja nevarnosti, da bo predmet ponovno uporabljen za kaznivo dejanje). Takim pritožbenim navedbam je pritrditi.

7. KZ-1 v členu 73 izrecno določa, da tisti predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje ali pa so nastali s kaznivim dejanjem, se smejo vzeti, če so storilčeva last in tudi takrat, če je lastnik tretja oseba, če to zahteva splošna varnost, ali moralni razlogi, z zakonom pa se pri določenih kaznivih dejanjih določi tudi obvezen odvzem predmetov, če niso storilčeva last (neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, ponarejanje denarja, odvzem vozila v primeru povzročitve kaznivega dejanja nevarne vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja …).

8. V konkretnem primeru ni dvoma o tem, da je bil tako, kot pravilno izpostavlja tudi pritožba, agregat zasežen oškodovancu J. L. ob podaji kazenske ovadbe dne 8. 5. 2013 in da za storitev tovrstnega kaznivega dejanja ni predpisan obvezen odvzem predmetov, temveč gre v tem primeru za fakultativni odvzem predmetov, o katerem bi lahko prvostopno sodišče odločalo z izrekom varnostnega ukrepa v skladu s členom 73 KZ-1, pa tega s prej citirano sodbo o kaznovalnem nalogu ni storilo. Zato je v nadaljevanju tudi nepravilno izhajalo iz določbe tretjega odstavka člena 498 ZKP, iz katere izhaja, da se sklep o odvzemu predmetov iz prvega odstavka člena 498 ZKP (če je nevarno, da bi bili uporabljeni predmeti za kaznivo dejanje ali pa če to zahtevajo koristi splošne varnosti in razlogi morale) izda le takrat, če v sodbi, s katero je bil obtoženec spoznan za krivega manjka taka določba, torej, če gre za obvezen odvzem predmetov, ki mora biti z zakonom posebej predpisan, za kaj takega pa v tem primeru ne gre. Določbe člena 498 ZKP se ne nanašajo na predmete, ki so bili zaseženi kot dokazno sredstvo (kot je bilo tudi v obravnavanem primeru) in jih ni mogoče šteti za predmete kaznivega dejanja po členu 73 KZ-1, kajti take predmete se mora po končanem kazenskem postopku lastniku vrniti. Izdaja sklepa po določbi tretjega odstavka člena 498 ZKP pa pride v poštev le takrat, ko je v zakonu obvezen odvzem predmetov izrecno predpisan, pa sodišče z odločbo (sodbo ali sklepom) tega ne stori, ne pa tudi takrat, če je odvzem zgolj fakultativen, kot je bilo v obravnavanem primeru, saj se ravno v takih primerih tako, kot pravilno opozarja tudi pritožba, odločba o naknadnem odvzemu predmetov lahko pojmuje tudi kot nedovoljeno dopolnitev pravnomočne obsodilne sodbe. Zato ima pritožba prav, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da v obravnavanem primeru zaseženega agregata ni mogoče odvzeti ob upoštevanju določbe tretjega odstavka člena 498 ZKP, saj ne gre za obvezen, z zakonom predpisan odvzem predmetov, kajti zaseženi agregat ni bil predmet, ki je bil uporabljen za izvršitev kaznivega dejanja. Prav pa ima pritožba tudi v delu, da prvostopno sodišče razlogov, ki bi jasno utemeljevali odvzem predmetov iz moralnih razlogov, zaradi česar obsojencema naj ne bi bilo dopustno zaseženega agregata vrniti, tudi ni pojasnilo, zato je tudi iz tega razloga sklep sodišča prve stopnje pomanjkljiv do te mere, da je bilo potrebno ob predhodni ugoditvi pritožbi ter ob upoštevanju določbe tretjega odstavka člena 402 ZKP sklep sodišča prve stopnje razveljaviti.

9. Prvostopno sodišče bo ob upoštevanju dejstva, da je v konkretnem primeru šlo zgolj za fakultativni odvzem predmeta, ki je bil v konkretnem primeru zasežen oškodovancu kot dokazno sredstvo, kot tudi ob dejstvu, da je oškodovancem tekom postopka bila že povrnjena škoda (potrdilo o izpolnitvi posebnega pogoja - l. št. 129), zasežen predmet vrniti lastniku.

Datum zadnje spremembe:

06.06.2017

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba I Ips 53470/2020
• VSC Sodba II Kp 11077/2017
• VSRS Sodba IV Ips 26/2019