VSC sklep PRp 59/2017

Jedro

Spremenjena določba drugega odstavka člena 34 ZPrCP, ki sicer res omogoča odločitev vozniku in potniku na mopedu, katere vrste čelade bosta uporabljala pri vožnji ali motoristično ali kolesarsko. Vendar pa za tako predpisano dolžnostno ravnanje ni predpisane sankcije, kajti iz določb petega odstavka člena 34 ZPrCP izrecno izhaja, da se z globo (120,00 EUR) kaznuje za prekršek voznik ali potnik na kolesu, mopedu lahkem štirikolesniku, motornem kolesu, trikolesu ali štirikolesu brez zaprte kabine, ki je ravnal v nasprotju z določbo prvega ali tretjega odstavka tega člena, jahač, ki je ravnal v nasprotju z določbo četrtega odstavka tega člena (2. točka petega odstavka člena 34 ZPrCP) in starš, skrbnik, rejnik ali spremljevalec otroka, kadar otrok ravna v nasprotju z določbo prvega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena. Za ravnanje v nasprotju z določbo drugega odstavka člena 34 ZPrCP zakonodajalec ni predpisal sankcije.

Prekršek je le tisto dejanje, ki pomeni kršitev zakona, uredbe vlade, odloka samoupravne lokalne skupnosti, ki je kot tako določeno kot prekršek in je zanj predpisana tudi sankcija. Izhajajoč iz navedene materialno - formalne koncepcije prekrška in ob tem, da je tretji del pravnega pojma prekrška tudi sankcija, ki mora biti za vsak prekršek posebej tudi predpisana, kajti brez predpisane sankcije ni prekrška, so torej zaključki prvostopenjskega sodišča, upoštevajoč načelo zakonitosti o tem, da ravnanje, kot se v konkretnem primeru očita mladoletniku, ni opredeljeno kot prekršek, pravilni.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Prvostopno sodišče je obdolžilni predlog uvodoma imenovanega prekrškovnega organa, ki je bil vložen proti mladoletnemu storilcu zaradi prekrška po 1. točki petega odstavka člena 34 ZPrCP, katerega naj bi storil 10. 3. 2017, v skladu z določbo tretjega odstavka člena 106 in v zvezi s 1. alinejo četrtega odstavka člena 106 Zakona o prekrških (ZP-1) zavrnilo.

2. Tako odločitev napada prekrškovni organ z uveljavljanjem pritožbenega razloga kršitev materialnih določb zakona (2. točka člena 154 ZP-1) in predlaga, da se napadi sklep razveljavi in da sodišče izvede postopek o prekršku z izdajo odločbe.

3. Pritožba je neutemeljena.

4. Prvostopno sodišče je po prejemu vloženega obdolžilnega predloga s strani predlagatelja pravilno najprej presojalo obstoj vseh formalnih procesnih predpostavk, ki so pogoj za vsebinsko obravnavo vloženega obdolžilnega predloga, katere je ocenilo tudi z vidika obstoja kateregakoli razloga, zaradi katerega mora postopek o prekršku ustaviti (člen 136 ZP-1). Ob povzemanju materialnopravnih določb člena 34 ZPrCP in upoštevanju načela zakonitosti je ugotovilo, da je v drugem odstavku člena 34 ZPrCP zapisano sicer dolžnostno ravnanje voznika in potnika na vozilu z vgrajenim zadrževalnim sistemom, ki izpolnjuje pogoje, predpisane s posebnim predpisom, kadar uporabljata v vozilu vgrajeni zadrževalni sistem, da morata ob tem imeti na mopedu, katerega konstrukcijska določena hitrost ne presega 25 km/h, namesto homologirane zaščitne motoristične čelada na glavi ustrezno pripeto kolesarsko čelado, vendar pa je sočasno ugotovilo, da pa sankcija za tovrstno neupoštevanje dolžnostnega ravnanja ni predpisana, zato je sklenilo, da ni pogojev za začetek postopka proti mladoletniku, ker ravnanje, kot se mladoletniku očita, ni opredeljeno kot prekršek in je posledično v skladu s 1. alinejo četrtega odstavka člena 106 ZP-1, obdolžilni predlog prekrškovnega organa zavrnilo.

5. Prekrškovni organ taki odločitvi nasprotuje in trdi, da določba prvega odstavka člena 34 ZPrCP določa, kakšno je dolžnostno ravnanje voznika in potnika na mopedu, po mnenju pritožbe pa navedena določba ne izvzema iz obveze nositi zaščitne čelade, ampak jima zgolj daje na razpolago odločitev, katere vrsto čelade bosta uporabljala pri vožnji na mopedu, torej ali motoristično ali pa kolesarsko čelado, zato po mnenju pritožbe ni dvoma, da sta kršila 1. točko četrtega odstavka člena 34 ZPrCP, zato bi po mnenju pritožbe sodišče moralo izvesti postopek in kršitelju izreči sankcijo. Take pritožbene navedbe so materialnopravno zmotne.

6. Določba člena 34 ZPrCP je bila spremenjena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa (ZprCP-C).(1) Tako kot je v obrazložitev povzelo že prvo sodišče, je bila spremenjena določba drugega odstavka člena 34 ZPrCP, ki sicer res omogoča tako, kot trdi pritožba, odločitev vozniku in potniku na mopedu, katere vrste čelade bosta uporabljala pri vožnji ali motoristično ali kolesarsko. Vendar pa pri tem pritožba spregleda, da pa za tako predpisano dolžnostno ravnanje ni predpisane sankcije, kajti iz določb petega odstavka člena 34 ZPrCP izrecno izhaja, da se z globo (120,00 EUR) kaznuje za prekršek voznik ali potnik na kolesu, mopedu lahkem štirikolesniku, motornem kolesu, trikolesu ali štirikolesu brez zaprte kabine, ki je ravnal v nasprotju z določbo prvega ali tretjega odstavka tega člena, jahač, ki je ravnal v nasprotju z določbo četrtega odstavka tega člena (2. točka petega odstavka člena 34 ZPrCP) in starš, skrbnik, rejnik ali spremljevalec otroka, kadar otrok ravna v nasprotju z določbo prvega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena. Za ravnanje v nasprotju z določbo drugega odstavka člena 34 ZPrCP pa tako, kot pravilno ugotavlja prvostopno sodišče zakonodajalec ni predpisal sankcije. Iz člena 6 ZP-1 določno izhaja, da je prekršek le tisto dejanje, ki pomeni kršitev zakona, uredbe vlade, odloka, samoupravne lokalne skupnosti, ki je kot tako določeno kot prekršek in je zanj predpisana tudi sankcija. Izhajajoč iz navedene materialno - formalne koncepcije prekrška in ob tem, da je tretji del pravnega pojma prekrška tudi sankcija, ki mora biti za vsak prekršek posebej tudi predpisana, kajti brez predpisane sankcije ni prekrška, so torej zaključki prvostopenjskega sodišča, upoštevajoč načelo zakonitosti o tem, da ravnanje, kot se v konkretnem primeru očita mladoletniku, ni opredeljeno kot prekršek, pravilni, zaradi česar je ob preizkusu formalnih predpostavk za vsebinsko obravnavo vloženega obdolžilnega predloga ravnalo pravilno, ko je ob upoštevanju določbe 3.ter 1. alineje četrtega odstavka člena 106 ZP-1 tako vložen obdolžilni predlog zavrnilo.

7. Po povedanem se torej pritožbene navedbe, ki prvemu sodišču očitajo napačno uporabo materialnega prava izkažejo za neutemeljene, zaradi česar je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti določba tretjega odstavka člena 163 ZP-1) v odsotnosti kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma (člen 159 ZP-1).

-----

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 68/2016.

Datum zadnje spremembe:

06.06.2017

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep PRp 78/2017
• VSRS Sodba IV Ips 19/2020
• VSC sodba PRp 24/2015