VDS Sklep Pdp 1725/94

Jedro

S prvo pogodbo o zaposlitvi po 3. odst. 135. čl. ZDR se delavcu ne more spremeniti razporeditev, na katero je bil razporejen ob uveljavitvi ZDK. S prvim razvrščanjem v posamezni tarifni razred se delavcu ne more zmanjšati osebni dohodek (31. čl. SKPG - 90). V pogodbi o zaposlitvi mora biti bruto osebni dohodek določen v abslutnem znesku in ne v točkah oz. relativni obliki. Kadar tožnik uveljavlja plačilo razlike v osebnem dohodku med DSS mora svoj zahtevek opredeliti po višini.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločanje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožnika, da mu je toženec dolžan ponuditi v podpis predlog pogodbe o zaposlitvi z določitvijo takšnega tarifnega, znotraj tega pa tudi takšnega plačilnega razreda, na osnovi katerega v odnosu na dosedanjo analitično oceno oz. vrednotenje dela ne bo oškodovan in da je toženec dolžan izplačati razliko med plačo, ki jo je tožnik prejemal od 1.6.1991 in plačo, ki bi jo prejemal ob pravilni razvrstitvi v ustrezni tarifni in plačilni razred.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožeča stranka iz razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je dne 1.6.1986 sprejel odločbo o razporeditvi, ki je temeljila na dogovoru med njim, toženo stranko in Zavodom pokojniskega in invalidskega zavarovanja Maribor, po kateri je tožnik lahko opravljal dela in naloge referenta za SLO in družbeno samozaščito v skladu z njegovo invalidnostjo 4 ure dnevno. Takrat je bilo določeno, da zahtevana strokovnost in analitična ocena ostaneta enaki kot do tedaj, ko je tožnik opravljal dela in naloge vodje splošnega sektorja, ki so spadala v VI. tarifni oz. v VI. stopnjo strokovne izobrazbe. V pogodbi o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka tožeči stranki dala v podpis 13.8.1991 pa so spremenjeni pogoji dela.

Šele od sprejema pravilnika o osebnih dohodkih in drugih prejemkih leta 1991 se je spremenila določitev in opredelitev strokovne izobrazbe iz VI. stopnje na V. stopnjo, pred tem pa se je za njegova dela zahtevala VI. stopnja strokovne izobrazbe in alternativno V.

stopnja. Ker je že od 1.6.1986 opravljal dela s VI. stopnjo predpisane strokovne izobrazbe, je bil tožnik s sprejetjem novega pravilnika uvrščen v nižji tarifni razred in s tem prikrajšan pri plači. Nadalje navaja, da je sodišče prezrlo, da pogodba o zaposlitvi ni v skladu s splošno kolektivno pogodbo, v kateri so določene izhodiščne plače po posameznih tarifnih razredih. V predloženi pogodbi ima tožnik opredeljeno plačo le s številom točk. Glede na vse navedeno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in zadevo odstopi prvostopnemu sodišču v ponovno obravnavanje in odločanje.

Tožena stranka v odgovoru na predlog navaja, da je tožeča stranka od leta 1986 dalje zasedala delovno mesto referenta za SLO, za katerega se je zahtevala srednješolska ali alternativno višješolska izobrazba.

V postopku je bila nesporno ugotovljena dejanska izobrazba tožeče stranke. Smatra, da je bilo ob prevedbi na sistem kolektivne in kasneje panožne pogodbe, delovno mesto, ki ga zaseda tožeča stranka, upoštevajoč vsa dejstva pravilno razvrščeno v V. tarifni razred.

Nadalje še navaja, da v kolikor bi sledila zahtevam tožeče stranke za uvrstitev delovnega mesta v višji tarifni razred z zahtevano višješolsko izobrazbo, ki je tožeča stranka nima, bi imela tožena stranka možnost uporabe določil 23. čl. zakona o delovnih razmerjih oz. 18. čl. zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in bi se lahko ugotavljala njegova delovna zmožnost za opravljanaje tako zahtevnega dela. Glede na vse navedeno predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

V tem individualnem delovnem sporu tožnik zahteva presojo zakonitosti pogodbe o zaposlitvi po določbi 135. čl. zakona o delovnih razmerjih (Ur. list RS št. 14/90, 5/91). 3. odst. tega člena določa, da se delavcu s pogodbo o zaposlitvi ne more spremeniti razporeditve na delovno mesto, na katero je bil razporejen ob uveljavitvi tega zakona. 31. čl. splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Ur. list RS št. 31/90) določa, da se s prvim razvrščanjem delavcev v posamezne tarifne razrede ne more zmanjšati osebnega dohodka. Tožnik pa navaja, da je bil pred predloženo pogodbo o zaposlitvi razvrščen v VI.

tarifni razred in da se mu je s pogodbo o zaposlitvi znižal osebni dohodek. Prvostopno sodišče bo zato moralo v ponovljenem postopku pridobiti razporeditveno odločbo z dne 1.6.1986 in ugotoviti ali je to dejansko razporeditvena odločba, ki je veljala v času uveljavitve zakona o delovnih razmerjih. Ugotoviti bo moralo ali je bil tožnik s to odločbo razporejen v enak tarifni oz. plačilni razred, kot je navedeno v predlogu pogodbe o zaposlitvi. V kolikor je tožena stranka tožečo stranko zaradi novo sprejetega pravilnika o osebnih dohodkih in drugih prejemkih razporedila na drugo delovno mesto oz. razvrstila v drug tarifni razred oz. mu določila drugačno višino osebnega dohodka, kot jo je imel pred tem, bi morala to opraviti v obliki sklepa ali odločbe, zoper katero ima delavec pravico ugovarjati.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni ravnala pravilno, ko je v predlog pogodbe o zaposlitvi osebni dohodek določila v točkah. 30. čl. splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo določa, da v pogodbi o zaposlitvi organizacija in delavec določita osnovni osebni dohodek delavca, ki ne more biti nižji od izhodiščnega osebnega dohodka. Izhodiščni osebni dohodki so določeni v bruto zneskih. Iz te določbe izhaja, da mora biti tudi v predlogu pogodbe o zaposlitvi naveden bruto osebni dohodek v absolutnem znesku in ne v relativni obliki oz. v obliki točkovanja. Prvostopno sodišče naj v ponovljenem postopku tudi preveri kakšna je višina osebnega dohodka za delovno mesto, ki ga opravlja predlagatelj, kajti v predlogu pogodbe o zaposlitvi je navedena višina 1850 točk, v priloženem opisu del in nalog pa je navedena višina 2310 točk.

Neupoštevne so navedbe tožene stranke v odgovoru na pritožbo, da v kolikor bi tožnika razvrstili v VI. tarifni razred, bi lahko ugotavljali njegovo delovno zmožnost. Kajti po določbi 23. čl.

ZTPDR in 18. čl. ZDR se lahko tak postopek uporabi za vsakega delavca, ne glede na njegovo izobrazbo.

Po dopolnjenem dokaznem postopku bo sodišče lahko ugotovilo, ali predlog pogodbe o zaposlitvi v celoti povzema dokončno razporeditev in razvrstitev v tarifni razred tožnika oz. njegovega delovnega mesta. Na podlagi teh podatkov bo lahko presodilo ali je predlog pogodbe o zaposlitvi skladen z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnim aktom tožene stranke.

Tožnik je s predlogom, sedaj tožbo, uveljavljal tudi plačilo razlike v osebnem dohodku. Tožnik bo moral v nadaljnjem postopku svoj zahtevek opredeliti po višini, kajti po določbi 14. čl. zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. list RS št. 14/94) se pred delovnimi in socialnimi sodišči uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. Kakšna je vsebina tožbe določa 186. čl. zakona o pravdnem postopku, ki v 1. odst. določa, da mora tožba obsegati določen zahtevek. Izjema od te določbe je določena v 23. čl. ZDSS, ki določa, da delavec, ki uveljavlja sodno varstvo zoper dokončne odločitve delodajalca glede njegovih pravic, obveznosti in odgovornosti ni dolžan postaviti določenega zahtevka. V konkretnem primeru torej ne gre za uporabo te določbe in bo moral tožnik postaviti svoj zahtevek po višini.

Prvostopno sodišče pa bo moralo ugotoviti, na podlagi katerih aktov je tožena stranka izplačevala in obračunavala osebni dohodek tožniku in ugotoviti, ali je bil osebni dohodek oz. kasneje plača obračunan in izplačan na podlagi dokončnih odločb o razvrstitvi v tarifni in plačilni razred.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo obravnavanje in odločanje.

Določbe zakona bivše SFRJ je sodišče uporabilo smiselno kot predpise R Slovenije na podlagi 1. odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti R Slovenije (Ur. list RS št. 1/91-I in 45/I/94).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009