<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sklep Pdp 1428/2006

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2007:VDS.PDP.1428.2006
Evidenčna številka:VDS04056
Datum odločbe:29.08.2007
Področje:delovno pravo
Institut:redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - sprememba delodajalca

Jedro

Če gre za prenos kadrovske funkcije na drugo pravno osebo, ki ustreza institutu spremembe delodajalca v smislu 73. člena ZDR, ni podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Potrebno je šteti, da se delovno razmerje prevzetega delavca nadaljuje pri delodajalcu prevzemniku. Dejstvo, da pripojitev tožene stranke ni imela formalizirane oblike ne pomeni, da ne gre za spremembo delodajalca. Morebitna odsotnost pogodbenega temelja za prenos kadrovske funkcije ne prepreči ugotovitve obstoja dejanskega stanu prenosa dejavnosti.

Pri presoji zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je treba preveriti pravočasnost podane odpovedi, pri čemer začetka subjektivnega roka ni mogoče vezati na datum spremembe akta o sistemizaciji. Ni odločilno, kdaj je bilo delovno mesto tožnice formalno ukinjeno, ampak kdaj je bila tožena stranka dokončno seznanjena s tem, da zaradi prenosa kadrovske funkcije njenega dela ne bo več potrebovala.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 22.6.2005. Posledično je zavrnilo tudi zahtevek na ugotovitev, da tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, zato jo je ta dolžna pozvati nazaj na delo in ji za čas, ko ni delala, priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno s plačo, ki bi jo prejemala, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakomesečnega zneska v plačilo, t.j. od 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Odločilo je, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se iz vseh razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP pritožuje tožeča stranka. Prvostopenjsko sodišče je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj ni izvedlo večine dokazov, ki jih je predlagala tožeča stranka, niti dokaza z zaslišanjem stranke. Vsebine nekaterih listinskih dokazov (npr. listine, kjer je kot vodja kadrovske službe podpisana T.S.) ni povzelo v razlogih izpodbijane sodbe, oz. se do njih ni opredelilo, s čimer je bistveno kršilo določbe ZPP. Tožena stranka je ukinila delovno mesto tožeče stranke le zato, da je lahko slednji odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Dela, ki jih je opravljala tožeča stranka, so bila tudi po spremembi akta o sistemizaciji še vedno potrebna v enakem obsegu in jih je po njenem odhodu opravljala T.S., s katero so XY 6 mesecev pred ukinitvijo delovnega mesta tožeče stranke sklenili pogodbo o zaposlitvi. Tožeča stranka je predložila listine, na katerih je kot vodja kadrovske službe podpisana S.. Navedba izpodbijane sodbe, da toženi stranki ni mogoče očitati, da je nekatere naloge nezakonito oddala zunanjim pogodbenim izvajalcem, nima podlage v trditvah strank in v izvedenih dokazih. Poslovna strategija povezovanja družb ter v zvezi s tem združevanja na področju kadrovskih procesov namreč do pripojitve ni imela formalizirane oblike. Tožena stranka je po prenehanju delovnega razmerja tožeče stranke dodatno zaposlila delavca za delo, ki bi ustrezalo tožeči stranki, zaradi česar je ta predlagala izvedbo dokaza s poizvedbami pri Zavodu za zaposlovanje. Tožeča stranka predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, oz. podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je izkazan prenos najzahtevnejših kadrovskih del na družbo XY d.d., kar je bilo z namenom izvajanja enovite kadrovske politike v interesu obeh družb, ki sta načrtovali pripojitev. Kadrovska funkcija je bila prenesena pred statusno spremembo, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do podvajanja kadra in posledično do večjega odpuščanja delavcev po statusni spremembi. Ukinitev delovnega mesta tožeče stranke je resen in utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Navedba, da je tožena stranka zaposlila za podobna dela drugo delavko, ni resnična in predstavlja pritožbeno novoto. Tožena stranka predlaga, da se pritožba kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Na podlagi tako izvedenega preizkusa je prišlo do ugotovitev, pojasnjenih v nadaljevanju.

Pritožba neutemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, češ da sodišče prve stopnje vsebine nekaterih listinskih dokazov ni povzelo v razlogih izpodbijane sodbe. Prvostopenjsko sodišče je pojasnilo vse odločilne razloge, ki so narekovali sprejem izpodbijane odločitve. Vendar pa je potrebno, kot bo to v nadaljevanju obrazloženo, prvostopenjsko sodbo razveljaviti zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa je pritožbeni razlog iz 340. člena in ne 339. člena ZPP.

V okviru izvedenega dokaznega postopka je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka prenesla kadrovske naloge na družbo XY d.d.. S Spremembami in dopolnitvami sistemizacije delovnih mest pri toženi stranki, ki so pričele veljati dne 8.6.2005, je bilo delovno mesto tožeče stranke (vodja kadrovske službe) ukinjeno, zato je bila slednji pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga. Delodajalec lahko na podlagi 1. alinee 1. odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/02) iz poslovnega razloga odpove delavcu pogodbo o zaposlitvi v primeru prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca.

Zavrnilna prvostopenjska sodba temelji na zaključku, da je bila tožeči stranki pogodba o zaposlitvi zakonito odpovedana. Takšen zaključek pa je vsaj preuranjen, saj pritožba utemeljeno uveljavlja nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter posledično zmotno uporabo materialnega prava, kar terja razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev v novo sojenje sodišču prve stopnje (355. člen ZPP).

V odpovedi pogodbe o zaposlitvi je pojasnjeno, da "zaradi prenosa dela kadrovske funkcije na XY d.d. tožena stranka nima več potrebe po organiziranju najbolj zahtevnih del kadrovskega procesa". Iz listinskega dokazila (A2) izhaja, da sta družbi XY d.d. in tožena stranka z Obvestilom o delovanju kadrovske službe z dne 12.4.2005 zaposlene seznanili, da je bila 1.4.2005 izvršena združitev njunih kadrovskih služb, katerih vodenje je za obe družbi prevzela T.S.. Ta je kot vodja kadrovske službe dejansko navedena na dokumentih tožene stranke, ki se nanašajo tudi že na obdobje pred izdajo predmetne odpovedi tožeči stranki dne 22.6.2005 (npr. A3 - štipendije in nagrade učencem za mesec april 2005, A4 - obračun bonus bolniška za marec 2005, A5 - seznam uporabnikov april 2005). Prvostopenjsko sodišče je s sklicevanjem na listinska dokazila A2 - A8 sicer zaključilo, da je do prenosa dela kadrovske funkcije prišlo, vendar pa v nadaljevanju ni ugotavljalo, ali je ta prenos vsebinsko gledano mogoče izpolnjeval pogoje za uporabo inštituta spremembe delodajalca po 73. členu ZDR. Na to zakonsko določilo se stranki pa tudi pritožba resda izrecno ne sklicujejo, vendar mora sodišče po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava.

V skladu s 1. odstavkom 73. člena ZDR v primeru, če pride zaradi pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, izvedenega na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oz. pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve do spremembe delodajalca, preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika. Pri razlagi tega določila je treba upoštevati tudi Direktivo št. 2001/23/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij in obratov, v skladu s katero se za prenos šteje prenos gospodarske enote, ki ohrani svojo identiteto oz. prenos organiziranega skupka virov, katerega cilj je opravljanje gospodarske dejavnosti, ne glede na to, ali je ta dejavnost glavna ali stranska. Prvostopenjsko sodišče bo tako moralo v ponovljenem postopku z namenom popolne ugotovitve dejanskega stanja v okviru dokaznih predlogov strank raziskati okoliščine glede zatrjevanega prenosa dela kadrovske funkcije s tožene stranke na XY d.d. (čas in vsebina prenosa). Pri tem pritožbeno sodišče opozarja na sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 328/2006 z dne 13.2.2007, ki v obrazložitvi s sklicevanjem na sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti v okviru dejstev, ki jih je potrebno upoštevati pri oceni, ali gre za prenos v smislu direktive, med drugim navaja tudi stopnjo podobnosti med dejavnostjo pred in po prenosu ter čas morebitne prekinitve dejavnosti. Pritožba sicer navaja, da združevanje na področju kadrovskih procesov do pripojitve tožene stranke k družbi XY d.d. (iz dokaznega predloga B9 je razvidno, da je bila pripojitev izvršena 1.2.2006) ni imelo formalizirane oblike, vendar pa morebitna odsotnost pogodbenega temelja za prenos kadrovske funkcije še ne pomeni, da sodišče prve stopnje glede na ostale ugotovitve izvedenega dokaznega postopka ne bo moglo ugotoviti obstoja dejanskega stanu prenosa dejavnosti v smislu 1. odstavka 73. člena ZDR. Upoštevaje prakso Sodišča Evropskih skupnosti (npr. zadeva Merckx, C 171/94 in C 172/94) je prenos dejavnosti namreč lahko tudi posledica zgolj konkludentnih dejanj delodajalca prenosnika in prevzemnika in ni pogojen z obstojem formalnega pogodbenega razmerja med njima.

Če bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku zaključilo, da je prenos dela kadrovske funkcije tolmačiti kot institut spremembe delodajalca v smislu 73. člena ZDR, bo moralo upoštevati 4. člen zgoraj citirane direktive, ki določa, da prenos sam po sebi niti delodajalcu prenosniku (v tem primeru toženi stranki) niti delodajalcu prevzemniku (XY d.d.) ne daje podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi in bo zato predmetno odpoved šteti za nezakonito.

V primeru, da bo prvostopenjsko sodišče na podlagi ponovljenega dokaznega postopka ocenilo, da ugotovljeni dejanski stan utemeljuje presojo zakonitosti predmetne odpovedi v okviru določila 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR, ker pogoji za uporabo 73. člena ZDR ne obstajajo, pa pritožbeno sodišče opozarja na pravilno uporabo materialnega prava v zvezi s presojo pravočasnosti odpovedi. Upoštevaje 5. odstavek 88. člena ZDR je potrebno pogodbo o zaposlitvi odpovedati najkasneje v 30-ih dneh od seznanitve z razlogi za redno odpoved (subjektivni rok) in najkasneje v 6-ih mesecih od nastanka razloga (objektivni rok). Kdaj se je delodajalec seznanil s tem, da bo moral delavcu odpovedati pogodbo o zaposlitvi, je dejansko vprašanje, ki se presoja glede na okoliščine vsakokratnega primera. V izpodbijani sodbi je prvostopenjsko sodišče začetek teka subjektivnega roka za odpoved materialnopravno napačno vezalo na datum sprejema Sprememb in dopolnitev sistemizacije (7.6.2005). Vsebina poslovnega razloga je namreč v tem, da je postalo delo tožeče stranke nepotrebno zaradi prenosa dela kadrovske funkcije na XY d.d.. Za presojo subjektivnega roka za odpoved tako ni pomembno, kdaj je bilo delovno mesto tožeče stranke formalno ukinjeno, temveč kdaj je bila tožena stranka dokončno seznanjena s tem, da zaradi prenosa dela kadrovske funkcije (iz dokazila A2 izhaja, da naj bi bila združitev kadrovskih služb izvršena 1.4.2005) delo tožeče stranke več ne bo potrebno.

Upoštevaje 1. odstavek 360. člena ZPP se je pritožbeno sodišče v razlogih razveljavitvenega sklepa opredelilo le do tistih pritožbenih navedb, ki so bile bistvenega pomena za sprejem drugostopenjske odločitve.

V skladu z vsem obrazloženim je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in na podlagi 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo ter vrnilo zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje. Bistvenih kršitev določb postopka, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, pa pri preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).

V skladu s 1. odstavkom 30. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Ur. l. RS, št. 2/2004) pritožbeno sodišče zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali bistvene kršitve določb postopka ne sme razveljaviti izpodbijane sodbe, s katero je sodišče prve stopnje na podlagi obravnave odločilo o zahtevku, če je nepravilnost mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oz. izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Ker v obravnavani zadevi pred pritožbenim sodiščem izvedeni postopek ne bi predstavljal zgolj ponovljene izvedbe dokazov, saj sodišče prve stopnje dokazov z zaslišanjem strank ter predlaganih prič sploh ni izvajalo, in pa upoštevaje načelo ekonomičnosti postopka (oddaljenost prebivališča tožeče stranke in prič oz. sedeža tožene stranke od pritožbenega sodišča), je sodišče druge stopnje odločilo, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje.

 


Zveza:

ZDR člen 73, 88, 88/1, 73, 88, 88/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MDQ1MA==