VDS sodba in sklep Pdp 1519/2006

Jedro

V primeru, če komisija za pritožbe zavrne pritožbo javnega uslužbenca s sklepom, mora javni uslužbenec v postopku pred sodiščem izpodbijati tako prvostopenjski kot tudi drugostopenjski sklep delodajalca.

 

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba se v prvem odstavku izreka, s katerim je bil zavrnjen tožbeni zahtevek tožnice, ki se glasi:

II. "Tožena stranka Republika Slovenija, U. je dolžna s tožnico M.D. skleniti ustrezno pogodbo o zaposlitvi v roku 15 dni in pod izvršbo"

III. razveljavi in se tožba v tem delu zavrže.

IV. V preostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

V. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

VI. Revizija se ne dopusti.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v prvem odstavku izreka izpodbijane sodbe zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, na podlagi katerega naj bi bila dolžna tožena stranka z njo skleniti ustrezno pogodbo o zaposlitvi v roku 15 dni in pod izvršbo. V drugem odstavku je zavrnilo njen tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa tožene stranke pod šifro XXX-X/XX z dne 15.1.2005 in na podlagi katerega naj bi ji bila dolžna tožena stranka povrniti njene pravdne stroške. V tretjem odstavku je naložilo tožnici, da toženi stranki plača stroške postopka v znesku 88.000,00 SIT, v 8 dneh in pod izvršbo.

Zoper navedeno sodbo se iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava pritožuje tožnica in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da je nepravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica pri toženi stranki zaposlena šele od leta 1995 dalje, saj je pri njej zaposlena že 30 let. Tožnica ob uveljavitvi Zakona o javnih uslužbencih ni bila avtomatično prevedena na delovno mesto referent III. Tožena stranka je večkrat spreminjala status tožnice, zato je sprožila ta sodni spor. Tožnica meni, da bi morala tožena stranka z njo skleniti ustrezno pogodbo o zaposlitvi. Tožnica je uspešno opravila tečaj za matičarja že v letu 1974, v letu 1976 pa tudi strokovni izpit za opravljanje referentskih opravil. Glede na to tožnica ni mogla biti razporejena zgolj na mesto referent III oziroma prevedba po Zakonu o javnih uslužbencih ni bila izvedena na zakonit način. Tožena stranka je tožnici s pooblastili naložila opravljanje določenih nalog, ki jih ne zajema niti zakon niti odločba z dne 4.12.2004.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožnica v individualnem delovnem sporu, ki se je pri prvostopenjskem sodišču vodil pod opr. št. Pd 97/2005, vtoževala sklenitev ustrezne pogodbe o zaposlitvi na podlagi 33. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002, 23/2005) in povrnitev pravdnih stroškov. Poleg tega je tožnica vložila tudi tožbo na razveljavitev sklepa tožene stranke št. XXX-X/XX z dne 15.11.2005 in na povrnitev njenih pravdnih stroškov. Ta individualni delovni spor se je vodil pri prvostopenjskem sodišču pod opr. št. Pd 84/2006. Sodišče prve stopnje je oba individualna delovna spora na poravnalnem in prvem naroku za glavno obravnavo dne 2.10.2006 s sklepom združilo v skupno obravnavanje, s tem da se oba individualna delovna spora od združitve dalje vodita pod opr. št. Pd 97/2005.

Tožnica je javna uslužbenka, ki ima sklenjeno delovno razmerje pri državnem organu, zato veljajo zanjo določbe ZJU. Pravno varstvo javnih uslužbencev urejata 24. oziroma 25. člen ZJU, ki nalagata javnemu uslužbencu, da mora v primeru, če meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, najprej pri delodajalcu zahtevati odpravo kršitve oziroma izpolnitev obveznosti (člen 24/2 ZJU). Zoper odločitev o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja javnega uslužbenca in zoper kršitev pravic iz delovnega razmerja je dovoljena pritožba, če zakon ne določa drugače (člen 24/3 ZJU). Zoper sklep o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja je dovoljeno sodno varstvo pred delovnim sodiščem pod pogojem, da je javni uslužbenec izkoristil možnost pritožbe (člen 24/4 ZJU). Sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem lahko javni uslužbenec zahteva v 30 dneh od dneva vročitve sklepa komisije za pritožbe oziroma od dneva, ko poteče rok za izdajo sklepa komisije za pritožbe (člen 25/2 ZJU).

Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je tožnica dne 8.10.2004 naslovila na toženo stranko zahtevo za premestitev na ustrezno delovno mesto matičarja in za sklenitev pogodbe o zaposlitvi (B12). Tožena stranka je na to zahtevo odgovorila z dopisom z dne 18.10.2004, šifra 123-8/95 (B13), iz katerega izhaja, da je bila tožnica na delovno mesto 16 - referent razporejena v skladu z veljavno zakonodajo in da je na delovno mesto matičarja ne morejo premestiti, ker tega delovnega mesta ni v veljavni sistemizaciji niti ni predvideno v Prilogi II - opis tipičnih uradniških mest Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih (Ur. l. RS, št. 58/2003 in nadalj.). V citiranem dopisu je med drugim še navedeno, da je tožnica pridobila uradniški naziv "referent III" (prevedba naziva sodelavec I) z odločbo št. XXX-X/XX z dne 4.12.2003, ki je postala pravnomočna 27.12.2003 (B5) in da je bila s sklepom št. XXX-X/XX z dne 1.4.2004 razporejena na delovno mesto št. 16 - referent (A1, B1), ki je postal pravnomočen 19.4.2004. Dopis tožene stranke z dne 18.10.2004 (B13) je bil pooblaščencu tožnice vročen 20.10.2004, kar je razvidno iz priloge B13. Iz spisovnih podatkov pa ne izhaja, da bi tožnica zoper odločitev tožene stranke z dne 18.10.2004 (B13) vložila pritožbo, temveč je s tožbo, ki je bila s priporočeno pošiljko oddana na pošto 23.5.2005, vtoževala sklenitev ustrezne pogodbe o zaposlitvi. To pa pomeni, da z ozirom na določbo četrtega odstavka 24. člena ZJU sodno varstvo pred delovnim sodiščem ni dovoljeno, saj tožnica ni izkoristila možnosti pritožbe. Ker torej za sodno varstvo v zvezi z delom tožbenega zahtevka tožnice, ki se je nanašal na sklenitev ustrezne pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki, ni bilo pogojev, je pritožbeno sodišče ta del izpodbijane sodbe na podlagi drugega odstavka 354. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 274. člena ZPP razveljavilo in tožbo v tem delu zavrglo. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da bi bilo tudi v primeru, če bi tožnica vložila pritožbo zoper odločitev tožene stranke o zavrnitvi njene zahteve (B13) in komisija za pritožbe tožene stranke o njej ne bi odločala (člen 25/2 ZJU), potrebno ugotoviti, da je bila tožba tožnice v zvezi s tem delom tožbenega zahtevka vložena prepozno. Tožba je bila namreč vložena več kot sedem mesecev od vročitve odločitve tožene stranke z dne 18.10.2004 (B13), čeprav je dolžan delavec tudi v primeru, če komisija za pritožbe ne odloči v 30 dneh o njegovi pritožbi (člen 39/3 ZJU) zahtevati sodno varstvo le v nadaljnjih 30 dneh od dneva, ko poteče rok za izdajo sklepa komisije za pritožbe (člen 25/2 ZJU). Ker torej za vložitev tožbe v zvezi z delom tožničinega tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na obveznost tožene stranke, da s tožnico sklene ustrezno pogodbo o zaposlitvi, niso bile izpolnjene procesne predpostavke, so nebistvene za odločitev o tožničini pritožbi njene pritožbene navedbe, iz katerih izhaja, da bi morala tožena tožena stranka z njo skleniti ustrezno pogodbo o zaposlitvi in da tožnica ni mogla biti razporejena zgolj na mesto "referent III."

Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je neutemeljena pritožbena navedba tožnice, ki se nanaša na zavrnitev dela njenega tožbenega zahtevka v zvezi s sklepom tožene stranke z dne 15.11.2005. Pritožbeno sodišče naprej ugotavlja, da je tožnica izpodbijala le prvostopenjski sklep tožene stranke, s katerim ji je bilo naloženo opravljanje dodatnih nalog v povečanem obsegu dela z dne 15.11.2005, čeprav je tožena stranka njeno pritožbo zoper ta sklep s sklepom z dne 21.12.2005, šifra XXXXX-XXX/XXXX zavrnila kot neutemeljeno. V primeru, če komisija za pritožbe zavrne pritožbo delavca s sklepom, mora delavec v postopku pred sodiščem izpodbijati tako prvostopenjski kot tudi drugostopenjski sklep delodajalca. Pritožbeno sodišče sicer soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da sklep tožene stranke z dne 15.11.2005, št. XXX-X/XX, ki je bil potrjen s sklepom komisije za pritožbe z dne 21.12.2005 šifra XXXXX-XXX/XXXX, ni nezakonit. Dejstvo, da je tožena stranka prvostopenjski sklep izdala na podlagi določbe 96. člena ZJU šele 15.11.2005, čeprav se je ta sklep nanašal na obdobje opravljanja dodatnih nalog tožnice pri toženi stranki v mesecu oktobru 2005, na samo zakonitost sklepa nima bistvenega vpliva z ozirom na to, da je bil pred izdajo tega sklepa, že 5.10.2005 sklenjen med tožnico in toženo stranko "Dogovor o opravljanju povečanega obsega dela oziroma dodatnih delovnih obremenitvah v okviru polnega delovnega časa oziroma v okviru dovoljenega obsega dela preko polnega delovnega časa" (A2). Ta dogovor je temeljil na določbi 96. člena ZJU. Ker v postopku ni bilo ugotovljeno, da bi bile tožnici z izpodbijanim sklepom kršene pravice iz delovnega razmerja, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev izpodbijanega sklepa tožene stranke. Glede na to je bilo potrebno pritožbo tožnice v tem delu zavrniti kot neutemeljeno in potrditi ta del izpodbijane sodbe, saj niso bili podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega in drugega odstavka 165. člena ZPP. Tožnica s pritožbo ni bila uspešna, saj je bila njena pritožba v zvezi z z zavrnitvijo tožbenega zahtevka za razveljavitev sklepa tožene stranke z dne 15.11.2005 zavrnjena. Kot uspeh tožnice pa se ne more šteti niti razveljavitev prvega odstavka izreka izpodbijane sodbe in zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja procesne predpostavke, zaradi česar je pritožbeno sodišče odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Ker revizija v tem individualnem delovnem sporu z ozirom na določbo 1., 2., 3. in 4. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) ni dovoljena, je bilo potrebno v skladu s 5. točko 31. člena ZDSS-1 in 32. členom ZDSS-1 odločiti tudi o tem ali se revizija dopusti. Na podlagi prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 sodišče dopusti revizijo le v primeru, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. V konkretni zadevi ne gre za nobenega od teh primerov, zaradi česar je pritožbeno sodišče sklenilo, da revizije ne dopusti.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• sodba U 356/2004
• VDSS sodba Pdp 43/2009
• VDSS sodba Pdp 432/2008