VDS sklep Pdp 740/2007

Jedro

Tožnik lahko po izdaji zamudne sodbe zahteva povrnitev stroškov postopka po sedmem odstavku 163. člena ZPP, po katerem se lahko zahteva povrnitev stroškov v 15-dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka, če sodišče izda sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, umika pravnega sredstva ali drugih okoliščin, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave, saj je treba med okoliščine, ki povzročajo konec postopka zunaj obravnave, umestiti tudi izdajo zamudne sobe.

 

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijana zamudna sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sklep o stroških postopka razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijano zamudno sodbo, s katero je odločilo, da je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto "ključavničar" za nedoločen čas. Zato je ugotovilo, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki dne 8.1.2007 ni zakonito prenehalo in ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo pod pogoji pogodbe o zaposlitvi z dne 1.7.2006, v kolikor to delovno mesto ne bi bilo prosto, pa na drugo delovno mesto, ki ustreza tožnikovim znanjem, poklicni kvalifikaciji, sposobnostim in zmožnostim ter vpisati v delovno knjižico tudi delovno dobo za čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od 9.1.2007 do vrnitve tožnika nazaj na delo. Za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je tožena stranka tožniku dolžna obračunati nadomestilo plače v mesečnih zneskih v višini povprečne plače za mesece december, november in oktober 2006, od teh bruto mesečnih nadomestil plače obračunati in plačati davke in prispevke ter tožniku izplačati mesečne neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od posameznega mesečnega neto zneska plače od 18. v mesecu za pretekli mesec do plačila.

S sklepom, ki ga je izdalo izven naroka dne 30.3.2007 v posledici izdaje zamudne sodbe v tem sporu, pa je odločilo tudi o stroških postopka in toženo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožeči stranki višini 196,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje tega sklepa dalje do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo.

Zoper zamudno sodbo naslovnega sodišča se pritožuje tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče prve stopnje po mnenju pritožbe izdalo zamudno sodbo v nasprotju z določili ZPP. Zakonski rok za vložitev odgovora na tožbo je 15 dni, na ta rok je bila tožena stranka ob vročitvi tožbe posebej opozorjena in glede na dejstvo, da je bila toženi stranki tožba vročena dne 2.3.2007, kot to potrjuje tudi sodišče v obrazložitvi zamudne sodbe, je 15 dnevni rok za vložitev odgovora na tožbo potekel dne 17.3.2007 oziroma celo v ponedeljek 19.3.2007, ker se je rok iztekel na soboto. V nobenem primeru pa rok za vložitev dogovora na pritožbo po mnenju pritožbe ni mogel preteči že 16.3.2007. Kot izhaja iz podatkov sodnega spisa, je tožena stranka dne 19.3.2007 s priporočeno vlogo podala odgovor na tožbo, torej v okviru zakonsko določenega roka. Zato pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano zamudno sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v meritorno odločanje.

Tožena stranka pa se je pritožila zoper sklep naslovnega sodišča z dne 30.3.2007 o plačilu stroškov postopka, saj meni, da je sodišče postopalo v nasprotju z določilom 163. člena ZPP. Navedeno zakonsko določilo v tretjem odstavku najprej določa, da mora povrnitve stroškov stranka zahtevati najpozneje do konca glavne obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških, če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, pa mora stranka zahtevati povrnitve stroškov v predlogu, o katerem naj odloči sodišče. O zahtevi za povrnitev stroškov odloči sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim (četrti odstavek 163. člena ZPP). Med postopkom pa odloči sodišče s posebnim sklepom o stroških le tedaj, kadar pravica do povračila stroškov ni odvisna od odločbe o glavni stvari. Ker zakon določa, da o zahtevi za povrnitev stroškov odloča sodišče in sicer v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek pred njim, je prvostopno sodišče tako upravičeno odločati o proglašenih stroških postopka samo v sodbi oziroma sklepu, s katerim se je pred njim končal postopek. V tej zamudni sodbi, s katerim se je postopek pred prvostopnim sodiščem končal, o stroških postopka ni bilo odločeno, zato prvostopno sodišče ni bilo upravičeno s posebnim sklepom naknadno odločiti še o priglašenih stroških. Po prepričanju tožnika je bila tako pravica odločanja o priglašenih stroških ob dejstvu, da je pritožnik zoper zamudno sodbo vložil pritožbo, pridržana pritožbenemu sodišču oziroma je bilo prvostopno sodišče glede na določilo 163. člena ZPP dolžno z odločitvijo o priznanju stroškov počakati do pravnomočne odločitve o glavni stvari.

Pritožbi sta utemeljeni.

Pritožbeno sodišče je najprej preizkusilo zamudno sodbo v okviru pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, po uradni dolžnosti pa je pazilo na bistvene kršitve določb postopka navedene v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu ni preizkušalo zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj se zamudna sodba v skladu z določbo drugega odstavka 338. člena ZPP iz tega razloga ne more izpodbijati.

Na podlagi navedenega preizkusa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izdalo zamudno sodbo v nasprotju z določbo 318. člena ZPP. Po citirani zakonski določbi izda sodišče zamudno sodbo, če tožena stranka v roku ne odgovori na tožbo in če so izpolnjeni tudi naslednji pogoji:

• da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor,

• da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP),

• da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedeni v tožbi (sklepčnost tožbe)

• in da dejstva, na katere se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Ob preizkusu zakonitosti sodbe sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče ugotovilo, da v danem primeru za izdajo zamudne sodbe ni bil izpolnjen že prvi pogoj, saj ne vzdrži presoja sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo v roku. Pravilno sicer ugotavlja sodišče prve stopnje, da je bila tožba v odgovor toženi stranki vročena dne 2.3.2007, vendar pa je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da tožena stranka na tožbo ni odgovorila v 15 dneh.

Po 276. členu ZPP mora sodišče tožbo, ki ima vse sestavine iz 180. člena tega zakona in za katero je plačana sodna taksa, vročiti toženi stranki, da nanjo odgovori. Skupaj s tožbo pošlje sodišče tudi priloge k tožbi. Po prvem odstavku 277. člena ZPP pa mora tožena stranka odgovoriti na tožbo v 30 dneh od njene vročitve, razen če ta zakon ne določa drugače. Rok začne teči dan po dnevu, ko je bila toženi stranki tožba vročena. Ker je z novo procesno zakonodajo v individualnih delovnih sporih, ki se nanašajo na sklenitev ali prenehanje delovnega razmerja, skrajšan rok za odgovor na tožbo in v skladu z drugim odstavkom 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Ur. l. RS, št. 2/2004) znaša 15 dni, mora po tej določbi delovno sodišče ta rok tudi spoštovati in toženi stranki ne more določiti daljšega roka. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje sicer določilo pravilen rok za podajo odgovora na tožbo, saj gre za spor v zvezi s transformacijo pogodbe o zaposlitvi sklenjene za določen v nedoločen čas, ki ga je treba umestiti tudi v spore vodene po 41. členu ZDSS-1, vendar pa je zmotno štelo, da tožena stranka v tem roku ni odgovorila na tožbo.

V konkretnem primeru je več kot očitno, da se je 15 dnevni rok za vložitev odgovora na tožbo iztekel v soboto 17.3.2007, sodišče prve stopnje pa je izdalo zamudno sodbo v petek dne 16.3.2007, torej preuranjeno. Tudi pri presoji izteka tega roka bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati četrti odstavek 111. člena ZPP, po katerem se izteče rok s potekom prvega prihodnjega delavnika, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa Zakon o praznikih. Zato je tožena stranka odgovor na tožbo, ki ga je priporočeno po pošti poslala dne 19.3.2007 (v ponedeljek), vložila pravočasno. Ker v danem primeru ni izpolnjen prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe in sicer, da tožena stranka v roku iz 41. člena ZDSS-1 ni odgovorila na tožbo, je pritožbeno sodišče že iz tega razloga izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo, saj je izdana v nasprotju z zakonom.

Sodišče prve stopnje je zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP s sklepom sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču v meritorno odločanje.

Ker je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo v nasprotju z zakonom, je bilo treba razveljaviti tudi sklep o stroških postopka, s katerim je sodišče zavezalo toženo stranko k povrnitvi stroškov postopka tožeči stranki. Sklep o stroških postopka bi bil sicer zakonit, v kolikor bi bila zamudna sodba izdana pravilno. Zato nima prav pritožba tožene stranke, da je sodišče prve stopnje postopalo v nasprotju z določilom 163. člena ZPP, saj ni bilo upravičeno s posebnim sklepom naknadno odločiti o priglašenih stroških. Pritožnik se sicer sklicuje tako na 3., 4. in 6. odstavek 163. člena ZPP, za konkretno zadevo pa je pravno pomemben sedmi odstavek 163. člena ZPP, ki določa, da se lahko zahteva povrnitev stroškov v 15 dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka, če sodišče izda sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, umika pravnega sredstva ali drugih okoliščin, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave. Ker je treba med okoliščine, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave, umestiti tudi izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP (ne pa tudi izdaje zamudne sodbe po 1. odstavku 28. člena ZDSS-1), je v konkretnem primeru tožnik po izdaji zamudne sodbe lahko zahteval povrnitev stroškov po sedmem odstavku 163. člena ZPP. Tako stališče je bilo sprejeto tudi na občni seji Vrhovnega sodišča RS dne 17.4.2006 in 21.6.2006 (Pravna mnenja 1/2001, stran 11), zato tudi iz tega razloga niso sprejemljivi pritožbeni argumenti, s katerimi se izpodbija sklep o stroških postopka pri izdaji zamudne sodbe.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep o stroških na podlagi 3. točke 365. člena ZPP iz drugih razlogov.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Pdp 377/2004
• VDS sklep Pdp 889/2004
• VDS sklep Pdp 288/2005