<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sklep Pdp 363/2007

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2007:VDS.PDP.363.2007
Evidenčna številka:VDS04087
Datum odločbe:13.07.2007
Področje:delovno pravo
Institut:stvarna pristojnost - odstop terjatve - pravno nasledstvo

Jedro

Za odločanje v sporu o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja med pravnim naslednikom delavca, na katerega je bila terjatev prenesena na podlagi cesije, in pravnim naslednikom delodajalca, je stvarno pristojno delovno sodišče. Iz določb, ki pri odstopu terjatve prepovedujejo poslabšanje pravnega položaja dolžnika, izhaja, da je cesionar singularni pravni naslednik cedenta glede prenesene terjatve, saj v celoti vstopi v njegov pravni položaj.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o 1. točki tožbenega zahtevka v delu, ki se nanaša na skupni znesek 6.192,64 EUR s pripadki, in v 2. točki zahtevka, ter odločilo, da se zadeva po pravnomočnosti odstopi Okrožnemu sodišču v Krškem kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču.

Tožnik se je zoper sklep sodišča prve stopnje pravočasno pritožil smiselno iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter pritožbenemu sodišču predlagal njegovo razveljavitev. V pritožbi je navedel, da je sodišče prve stopnje s predmetno zadevo seznanjeno, saj je že obravnavalo nasprotni zahtevek toženca, glede katerega je pritožbeno sodišče odločilo, da je delovno sodišče pristojno za spore delavcev zoper pravne naslednike delodajalcev. Odstop te zadeve drugemu sodišču bi povzročil neutemeljeno odlašanje z odločitvijo, sicer pa cesija predstavlja zgolj takšno spremembo, ko namesto več delavcev kot pravdna stranka nastopa le eden izmed njih, vsebinsko pa gre še vedno za spor med delavcem in pravnim naslednikom delodajalca. Čeprav gre za institut obligacijskega prava, bi ga pri sojenju lahko upoštevalo tudi delovno sodišče.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB2; Ur. l. RS, št. 36/04) v zvezi s 366. členom ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP in neutemeljeno izdalo izpodbijani sklep, saj je štelo, da ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča za odločanje o zahtevku za plačilo terjatev, ki jih je tožnik na podlagi sklenjenih cesijskih pogodb pridobil od nekdanjih delavcev družbe X d.o.o., in sicer iz naslova neizplačanega dodatka za minulo delo za obdobje od februarja 1999 do januarja 2004 ter odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja. Pri tem je zmotno uporabilo 1. odstavek 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/04), ki v točki b) določa, da je delovno sodišče pristojno za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki.

Do pravnega nasledstva je v konkretnem primeru prišlo tako na strani tožeče kot tožene stranke: toženec je bil aktivni družbenik družbe X d.o.o., ki je bila izbrisana iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o izbrisu po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod; Ur. l. RS, št. 54/99 s spremembami in dopolnitvami) dne 11.11.2003 in je kot univerzalni pravni naslednik pasivno legitimiran v tem sporu, na tožnika pa so bile s cesijskimi pogodbami z dne 13.2.2004 prenešene terjatve iz delovnega razmerja nekdanjih delavcev.

Cesija oziroma odstop terjatve s pogodbo je urejena v 417. do 426. členu Obligacijskega zakonika (OZ; Ur. l. RS, št. 83/01 in 40/07). V 1. odstavku 421. člena OZ je tako določeno, da ima prevzemnik (cesionar) nasproti dolžniku enake pravice, kot jih je imel do odstopa nasproti njemu odstopnik (cedent), v 2. odstavku istega člena OZ pa, da lahko dolžnik proti prevzemniku uveljavlja tudi ugovore, ki jih je imel do obvestila o odstopu zoper odstopnika. Iz teh določb, ki prepovedujejo poslabšanje pravnega položaja dolžnika, izhaja, da je cesionar singularni pravni naslednik cedenta glede prenesene terjatve, saj v celoti vstopi v njegov pravni položaj. Enako stališče je zavzeto tudi v teoriji (Juhart Miha in Plavšak Nina, red., Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2003, strani 570 in 577).

V predmetni zadevi gre torej za spor o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja med pravnim naslednikom delavca in pravnim naslednikom delodajalca, zaradi česar je podana stvarna pristojnost delovnega sodišča po določbi 1. odstavka točka b) 5. člena ZDSS-1. Ker je uveljavljani pritožbeni razlog podan, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter skladno s 3. točko 364. člena ZPP ter 1. odstavkom 354. člena v zvezi s 366. členom ZPP izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje kot stvarno pristojnemu sodišču v nov postopek.

 


Zveza:

OZ člen 421, 421/1, 421/2, 421, 421/1, 421/2. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 5, 5/1, 5/1-b.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MDQxNQ==