VDS sodba Pdp 1564/2006

Jedro

Postopek pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni tako formalen, kot je bil disciplinski postopek po prej veljavni delovnopravni zakonodaji. Kljub navedenemu pa je potrebno delavcu omogočiti pravico do obrambe, ki jo izkoristi tako, da poda zagovor pred nameravano odpovedjo, kar lahko stori le, če ve, da zoper njega teče ta postopek in če je seznanjen z vsemi dejstvi in dokazi, na katere namerava delodajalec opreti izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v prvem odstavku izreka izpodbijane sodbe razveljavilo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke tožniku z dne 9.5.2006 in ugotovilo, da tožniku na njeni podlagi delovno razmerje s toženo stranko ni prenehalo. V drugem odstavku izpodbijane sodbe je naložilo toženi stranki, da tožnika pozove nazaj na delo in mu za ves čas, ko ni delal, prizna vse pravice iz dela, vključno s plačo, ki bi jo prejel, če bi delal, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakokratne dospelosti posameznega zneska plače v plačilo, to je od 18. dneva v mesecu za pretekli mesec ter mu povrne njegove stroške postopka v višini 148.338,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.10.2006 dalje do plačila v 8 dneh in pod izvršbo.

Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti zavrne tožnikov tožbeni zahtevek oziroma podredno, da jo razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da je bil tožnik ustno seznanjen z očitanimi kršitvami, v zvezi s temi kršitvami je podal tudi zagovor, zato mu ni bila kršena pravica do zagovora, čeprav mu niti obdolžitev niti vabilo na zagovor nista bila podana v pisni obliki. Tožnik se je zavedal kršitev delovnih obveznosti, saj sicer ne bi spraševal nadrejenega delavca o posledicah kršitve in o tem, če naj pride delat. Iz zapisnika o opravljenem zagovoru je razvidno, da je tožnik razumel očitane kršitve in jih priznal ter obžaloval, na način, kako je bil vabljen - napoten na zagovor kot na predložitev očitanih kršitev pa ni imel nobenih pripomb. Tožniku pravica do zagovora ni bila kršena. Že Vrhovno sodišče RS je v sklepu opr. št. VIII Ips 267/04 z dne 7.10.2004 zavzelo stališče, da je bistvo pravice do zagovora v zagotovitvi možnosti sodelovanja delavca ter vplivanja na potek in rezultat odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je priznal očitke in se strinjal z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, saj je odpoved smatral kot normalno posledico glede na povzročeno škodo. Če bi menil drugače, bi moral ustrezno odreagirati že pred podanim zagovorom. Postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca ni tako formalen, kot je bil disciplinski postopek po prej veljavni zakonodaji.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku dne 9.5.2006, nezakonita, ker tožena stranka tožniku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni omogočila zagovora v smislu drugega odstavka 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002). Na podlagi izpovedb tožnika ter prič M.M. in E.K., ki je bil tožniku nadrejeni delavec, je zaključilo, da tožnik ni vedel, da naj bi pri D.Č. podal zagovor v zvezi z nameravano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da neformalni razgovor s tožnikom brez predhodne obvestitve tožnika o tem, da bo opravljen zagovor v zvezi z nameravano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in ne da bi bil tožnik seznanjen s tem, da šteje tožena stranka sporno tožnikovo ravnanje za tako hudo kršitev pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi katere mu namerava podati izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni, da je tožena stranka s tem tožniku omogočila zagovor, kot ga predvideva drugi odstavek 83. člena ZDR. Ob upoštevanju navedenega je tožena stranka tudi po stališču pritožbenega sodišča tožniku nezakonito podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delavec lahko izkoristi pravico do zagovora, kot je opredeljena v drugem odstavku 83. člena ZDR, le pod pogojem, da je predhodno jasno in nedvoumno seznanjen s tem, katero njegovo ravnanje šteje delodajalec za takšno kršitev pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi katerega namerava tožniku podati izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Bistvo pravice do zagovora je pravica delavca, da se seznani in opredeli do vseh dejstev in dokazov, ki ga obremenjujejo. Pogoj za to pa je, da je delavec pred samim zagovorom s temi dejstvi in dokazi seznanjen. Le v takšnem primeru se bo lahko delavec kvalitetno pripravil na obrambo. Prav zaradi tega je ZDR določil pisno obdolžitev in vabilo na zagovor (drugi odstavek 83. člena ZDR v zvezi s prvim in drugim odstavkom 177. člena ZDR).

Ob upoštevanju navedenega so neutemeljene pritožbene navedbe tožene stranke, da je bil tožnik ustno seznanjen s kršitvijo in da je svoj zagovor tudi podal dne 3.5.2006. Dejstvo, da tožnik ni vedel, da bo pri Č.D. podajal zagovor v zvezi z nameravano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi izhaja tudi iz izpovedbe E.K., tožniku nadrejenega delavca, ki je izrecno pojasnil, da tožniku nikoli ni rekel, da se bo moral pri Čušinovi zagovarjati zaradi nezgode, medtem ko je D.Č. pojasnila, da je tožnika E.K. obvestil, da lahko poda zagovor v zvezi s trčenjem vozila, ki ga je vozil tožnik, v nasproti vozeče vozilo.

Pravilna je sicer pritožbena trditev tožene stranke, da postopek pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni tako formalen, kot je bil disciplinski postopek po prej veljavni delovnopravni zakonodaji. Kljub navedenemu pa je potrebno delavcu omogočiti pravico do obrambe, ki jo delavec izkoristi tako, da poda zagovor pred nameravano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, to pa lahko stori le, če ve, da zoper njega teče ta postopek in če je seznanjen z vsemi dejstvi in dokazi, na katere namerava delodajalec opreti izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Tožena stranka se v pritožbi tudi neutemeljeno sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 267/04 z dne 7.10.2004. Iz citirane odločbe izhaja, da je bistvo pravice do zagovora v zagotovitvi možnosti sodelovanja delavca ter vplivanja na potek in rezultat odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tožnik pa te možnosti z ozirom na že zgoraj navedeno, ni imel.

Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z določbo petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004), ki določa, da v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. Ker tožnik v postopku procesnih pravic ni zlorabljal niti z vložitvijo tožbe niti z svojim ravnanjem, tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Pdp 36/2008
• VDS sodba in sklep Pdp 226/2007
• VDS sklep Pdp 887/2007