VDS sodba in sklep Pdp 876/2006

Jedro

Tudi v primeru izredne odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela mora delodajalec delavcu vročiti pisno obdolžitev (oziroma negativno oceno poskusnega dela) in mu omogočiti zagovor.

V primeru spremembe delodajalca po 73. členu ZDR ni podlage za določitev poskusnega dela pri delodajalcu prevzemniku, zato v tem primeru ugotovitev o neuspešno opravljenem poskusnem delu ni zakonit razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

 

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje delno spremeni, in sicer:

- v 2. odstavku 2. točke izreka tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki za čas od 29.3.2004 do 31.3.2004 priznati vse pravice iz delovnega razmerja, ji izplačati plačo, ki bi jo prejela, če bi delala in druge prejemke iz delovnega razmerja, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.4.2004 do plačila ter od bruto zneskov odvesti vse prispevke in dajatve;

v 1. alinei 3. točke izreka tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki za čas od 1.4.2004 do 14.4.2004 obračunati nadomestilo plače zaradi upravičene zadržanosti z dela, za čas od 15.4.2004 do 31.8.2004 pa bruto plačo v višini 993,16 EUR mesečno, od teh zneskov plačati vse davke in prispevke in ji izplačati neto prejemke z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. v mesecu za pretekli mesec; v presežku (plačilo plače za čas od 1.4.2004 do 14.4.2004) se tožbeni zahtevek zavrne;

- v 3. alinei 3. točke izreka tako, da je tožena stranka dolžna vpisati v delovno knjižico tožeče stranke delovno dobo za obdobje od 15.4.2004 do 14.9.2004, v presežku (vpis delovne dobo za obdobje od 1.4.2004 do 14.4.2004) pa se tožbeni zahtevek zavrne.

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Glede odločitve v 1. alinei 1. odstavka izreka te sodbe in sklepa in dela odločitve v 2. alinei 1. odstavka izreka te sodbe in sklepa (o plačilu nadomestila plače za čas od 1.4.2004 do 14.4.2004), se revizija ne dopusti.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi št. XXX-XX XX/XX, ki jo je tožena stranka izdala dne 14.4.2004 (1. točka izreka). Prav tako je razveljavilo sklep o znižanju plače z dne 14.4.2004 (1. odstavek 2. točke izreka) in toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki za čas od 29.3.2004 do 31.3.2004 priznati vse pravice iz delovnega razmerja, ji obračunati nadomestilo plače zaradi nezmožnosti za delo zaradi poškodbe pri delu, na ta znesek plačati vse prispevke in dajatve, izplačati neto znesek z zakonitimi (pravilno: zakonskimi) zamudnimi obrestmi od 18.4.2004 dalje do plačila, kar je tožeča stranka zahtevala več, pa je zavrnilo (2. odstavek 2. točke izreka). Toženo stranko je zavezalo, da je dolžna tožeči stranki za čas od 1.4.2004 do 14.9.2004 priznati vse pravice iz delovnega razmerja, in sicer ji za čas od 1.4.2004 do 31.8.2004 obračunati bruto plačo v višini 238.000,00 SIT mesečno, od teh zneskov plačati vse davke in prispevke, ki gredo od plače in ji izplačati neto prejemke z zamudnimi obrestmi od 18. v mesecu za pretekli mesec (1. alinea 3. točke izreka); ji za čas od 1.9.2004 do 14.9.2004 obračunati bruto plačo v višini 119.000,00 SIT, od tega zneska plačati vse davke in prispevke, ki gredo od plače in izplačati neto prejemek z zamudnimi obrestmi od 18.20.2004 (pravilno: 18.10.2004) dalje (2. alinea 3. točke izreka); ji v delovno knjižico vpisati delovno dobo za obdobje od 1.4.2004 do 14.9.2004 (3. alinea 3. točke izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 179.982,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od datuma izdaje sodbe dalje do plačila (4. točka izreka). Zaradi umika tožbe v delu, ki se nanaša na reintegracijo in priznanje pravic iz delovnega razmerja, izplačilo plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter vpis delovne dobe v delovno knjižico od 15.9.2004 dalje, je s sklepom v tem delu postopek ustavilo.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se iz vseh razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP pritožuje tožena stranka. Sodišče prve stopnje se ni izjasnilo, kateri datum je štelo kot datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi: 29.12.2003, na katerega se je sklicevala tožeča stranka, ali 15.1.2004, katerega je zatrjevala tožena stranka. Slednja je dokazala, da je tožeča stranka do 14.1.2005 (pravilno: 2004) delala za prejšnjega delodajalca, kar izhaja tudi iz delovne knjižice, ki je javna listina, podatki v njej pa so veljavni, dokler se v posebnem postopku, katerega pa tožeča stranka ni sprožila, ne dokaže drugače. Tožeča stranka je na svoj izvod pogodbe o zaposlitvi zapisala datum 29.12.2003 naknadno in za potrebe te pravde, saj je zatrjevala, da ji je tožena stranka podala odpoved pogodbe o zaposlitvi po preteku treh mesecev, šteto od 29.12.2003. Prvostopenjsko sodišče je pri ugotovitvi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi napačno uporabilo ZDR, saj se je oprlo le na določbe 2. odstavka 82. člena, 110. in 111. člen ZDR, ne omenja pa 125. člena ZDR, ki kaže na potrebo po razlikovanju med odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela in med drugimi oblikami izrednih odpovedi. Sicer pa je tožena stranka pojasnila, da celo, če bi hotela omogočiti tožeči stranki zagovor, to ni bilo mogoče, saj tožeča stranka od 27.3.2004 ni več prihajala na delo, od 1.4.2004 dalje pa je bila v bolniškem staležu. Pri tem njen status ni bil jasen, saj je bilo bolniško potrdilo izdano šele 6.5.2004, poskusno delo pa se je z 14.4.2004 moralo izteči, ker je tako določala pogodba o zaposlitvi. Tožena stranka ni očitala tožeči stranki kršitve, kot to meni sodišče prve stopnje, ampak je le ugotovila, da obstaja razlog iz 4. alinee 111. člena ZDR, t.j. da delavec ni uspešno opravil poskusnega dela. Če pa bi tožeči stranki očitala neko kršitev, bi tožena stranka morala podati obtožni akt, tožeča stranka pa imeti možnost zagovora. Prvostopenjsko sodišče je ugotovitev, da je tožeča stranka od 29.3.2004 do 31.3.2004 opravljala delo, oprlo na njeno izjavo, češ da je delala na različnih lokacijah, kar naj bi potrdila tudi priča Z.L.. Ta priča je res izjavila, da je po telefonu slišala, da tožeča stranka stoji nekje ob gorilcu, vendar je bilo lahko to kjerkoli in ne le v kurilnicah tožene stranke. Tožeča stranka ni prišla na delo na sedež tožene stranke na X, kamor je morala prihajati vsak dan med 6.00 in 7.30 uro, ni pa še bilo razjasnjeno, kje je bila navedene dni, ko je po telefonu sporočala, da dela v kurilnicah. Tožena stranka ji priznava glede plačila za te dni le 4,00 ure opravljenega dela. S sklepom o znižanju plače ji izplačila le-te ni zadržala ali opravila pobota, temveč je le izdala odločitev v skladu s 127. členom ZDR, ki plačo veže tudi na obseg opravljenega dela. Sicer pa je tožeči stranki za čas od 29.3.2004 do 31.3.2004 napačno prisojeno nadomestilo plače zaradi nezmožnosti za delo zaradi poškodbe pri delu. Tožeča stranka je bila namreč nezmožna za delo od 1.4.2004 do 14.4.2004, zaradi česar je napačna tudi 3. točka izreka izpodbijane sodbe, saj bi ji v času bolniškega staleža pripadalo nadomestilo, ne pa plača. Ker sta 2. in 3. točka izreka v nasprotju z razlogi izpodbijane sodbe (potrdilom o opravičeni odsotnosti tožeče stranke z dne 6.5.2004), je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje ni omogočilo toženi stranki, da se izjasni o pripravljalni vlogi in o listinah tožeče stranke, ki jih je tožena stranka prejela na glavni obravnavi dne 14.12.2005, kar je vplivalo na končno odločitev sodišča. Toženi stranki je bil sprva za to odobren prekluzivni 30 dnevni rok, po zaslišanju tožeče stranke in priče pa je sodišče prve stopnje sprejelo sklep, da se ostali dokazi zavrnejo in da je zadeva zrela za odločitev. Tožena stranka predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi (pravilno: spremeni) tako, da tožbene zahtevke v celoti zavrne, oz. podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje prvostopenjskemu sodišču.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da ZDR ne izključuje dolžnosti delodajalca, da v primeru domnevno neuspešno opravljenega poskusnega dela delavcu omogoči zagovor. Tožena stranka ni izkazala, zaradi katerih razlogov ni bilo mogoče pričakovati, da tožeči stranki omogoči zagovor in jo seznani z oceno poskusnega dela. Poskusno delo je služilo le kot prikrita oblika zaposlitve za določen čas, saj tožena stranka ni imela namena skleniti s tožečo stranko delovnega razmerja dlje kot za čas, da si najde zunanjega izvajalca ogrevanja za prevzete objekte v Domžalah. Zadržanje izplačila plače prepoveduje 136. člen ZDR. Tožeča stranka predlaga, da se pritožba kot neutemeljena zavrne, toženi stranki pa se naloži povračilo stroškov pritožbenega postopka tožeče stranke skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Na podlagi izvedenega preizkusa je prišlo do ugotovitev, pojasnjenih v nadaljevanju.

Tožeči stranki je bila dne 14.4.2004 pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela (4. alinea 1. odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih, ZDR - Ur. l. RS, št. 42/02). Pritožbene navedbe, češ da v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz tovrstnega razloga delavcu ni potrebno omogočiti zagovora, so neutemeljene. Pritožba namreč zmotno meni, da 125. člen ZDR daje podlago za razlikovanje med postopkom izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru 4. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR in med postopki izredne odpovedi, ki jih delodajalec poda iz drugih, v 1. odstavku 111. člena ZDR taksativno naštetih razlogov na strani delavca. V 125. členu ZDR je med drugim določeno, da lahko delodajalec na podlagi ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu ob poteku poskusnega dela izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, vendar pa navedeni člen pri tem delodajalca v ničemer ne odvezuje, da delavcu ne zagotovi tistih procesnih kavtel, ki mu jih pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zagotavlja ZDR. Ta v 2. odstavku 83. člena določa, da mora delodajalec pred izredno odpovedjo delavcu omogočiti zagovor, smiselno upoštevaje 1. in 2. odstavek 177. člena ZDR, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči, oz. če delavec to izrecno odkloni ali če se neopravičeno ne odzove povabilu na zagovor. Ob smiselnem upoštevanju 1. odstavka 177. člena ZDR pa je potrebno delavcu vročiti pisno obdolžitev ter določiti čas in kraj, kjer lahko poda svoj zagovor.

Sodišče druge stopnje soglaša z materialnopravnim zaključkom izpodbijane sodbe, da je predmetna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, saj je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da tožeči stranki pred odpovedjo ni bila vročena pisna obdolžitev, niti ji ni bil omogočen zagovor. Na pravilnost navedenega zaključka pa v ničemer ne vpliva nadaljnji pritožbeni očitek, češ da tudi sicer tožeči stranki sploh ne bi bilo možno omogočiti zagovora, saj od 27.3.2004 ni več prihajala na delo, za čas od 1.4.2004 pa naj bi bil njen status nejasen, saj je bilo bolniško potrdilo izdano šele 6.5.2004, poskusno delo pa je moralo izteči 14.4.2004. Dejstvo, da je bila tožeča stranka dva tedna pred podajo izredne odpovedi odsotna z dela oz. "je bil njen status nejasen" kot to trdi pritožba, tožene stranke v ničemer ne opravičuje, da ni tožeči stranki niti poskušala vročiti pisne obdolžitve ter ji s tem dati možnost, da pristopi k zagovoru. Iz izpodbijane sodbe namreč izhaja, da je bila tožeča stranka zaradi poškodbe pri delu od 1.4.2004 do 14.4.2004 upravičeno zadržana z dela, pri čemer pa velja izpostaviti, da je kljub bolniškemu staležu ta lahko takšne narave, da delavcu ne preprečuje udeležbe na zagovoru.

Prav tako neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje, da je tožena stranka le ugotovila obstoj razloga iz 4. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR, ni pa tožeči stranki očitala kršitve kot naj bi to zmotno ugotovilo sodišče prve stopnje ter še, da bi le v primeru, če bi bila tožeči stranki očitana kršitev, slednja imela pravico do zagovora. Da ima delavec tudi v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 4. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR pravico do zagovora, je bilo pojasnjeno že zgoraj. Iz obrazložitve izpodbijane sodba resda izhaja, "da je tožena stranka očitala tožeči stranki kršitve na podlagi 4. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR, in sicer, če delavec ne opravi uspešno poskusnega dela." Vendar pa dejanski stan neuspešno opravljenega poskusnega dela predstavlja samostojni odpovedni razlog in v tem okviru je sodišče prve stopnje tudi presojalo predmetno izredno odpoved.

Pritožba nadalje očita sodišču prve stopnje, da se ni izjasnilo, kateri datum je šteti za dan sklenitve pogodbe o zaposlitvi tožeče stranke. Glede tega dejstva sta stranki v postopku zatrjevali različno: tožena stranka se je sklicevala na datum 15.1.2004, tožeča stranka pa na datum 29.12.2003 ter da ji je upoštevaje dogovorjeno 3-mesečno poskusno delo izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi dne 14.4.2004 zato podana prepozno. Izpodbijana sodba o navedenem vprašanju resda ne vsebuje razlogov, vendar pa to v ničemer ne vpliva na zakonitost sprejete odločitve. Kot je bilo zgoraj pojasnjeno, je namreč izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že zaradi neupoštevanja določil ZDR glede pisne obdolžitve in kršitve pravice do zagovora, datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi pa tega zaključka ne spremeni v ničemer.

Sicer pa pritožbeno sodišče še pripominja, da je na podlagi 1.2. člena pogodbe o zaposlitvi mogoče domnevati, da je v obravnavani zadevi podan dejanski stan iz 73. člena ZDR, t.j. sprememba delodajalca. Iz citiranega določila pogodbe o zaposlitvi namreč izhaja, da tožena stranka odpira delovno mesto tožeče stranke zaradi prevzema poslov, ki jih istočasno opušča dosedanji delodajalec tožeče stranke. Pri spremembi delodajalca po 73. členu ZDR za poskusno delo pri delodajalcu prevzemniku ni podlage, zato v tem primeru ugotovitev o neuspešno opravljenem poskusnem delu ni zakonit razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Pritožbeno sodišče pa v celoti soglaša in na tem mestu tudi povzema razloge, na katere je sodišče prve stopnje oprlo odločitev o razveljavitvi sklepa o znižanju plače z dne 14.4.2004. Ta je bil tožeči stranki izdan zaradi očitanih neopravičenih izostankov z dela dne 29., 30. in 31.3.2004, v posledici česar ji je bilo sorazmerno zmanjšano izplačilo plače in malice za marec 2004. K prvostopenjskim razlogom pa sodišče druge stopnje dodaja še naslednje. Kot izpodbijana sodba pravilno ugotavlja, lahko v skladu s 1. odstavkom 136. člena ZDR delodajalec zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih. Enostranska ugotovitev tožene stranke o neopravičenih izostankih z dela, katero je ta sprejela, ne da bi pred tem tožeči stranki sploh omogočila, da se izjasni o očitanih kršitvah, ne more predstavljati podlage za zmanjšanje plače za čas očitanih izostankov z dela. Pravne podlage za takšno znižanje ne predstavlja niti 127. člen ZDR, katerega pritožba izrecno izpostavlja, saj citirani člen le opredeljuje kako se določijo osnovna plača, delovna uspešnost in dodatki.

Pritožba izpodbija odločitev v 2. in 3. točki izreka, češ da je v nasprotju z razlogi izpodbijane sodbe, vendar pri tem neutemeljeno uveljavlja kršitev 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodba in sklep sodišča prve stopnje namreč vsebujeta razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki so bila potrebna za sprejem odločitve, zato je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo materialnopravno pravilnost izpodbijane odločitve. Ker pa je glede na ugotovljeno dejansko stanje sodišče prve stopnje glede odločitve o 2. in 3. točki izreka izpodbijane sodbe zmotno uporabilo materialno pravo, je sodišče druge stopnje na podlagi 4. točke 358. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot je pojasnjeno v nadaljevanju. Ker je prvostopenjsko sodišče razveljavilo sklep o znižanju plače z dne 14.4.2004, je posledično ugodilo reparacijskemu zahtevku za čas od 29.3.2004 do 31.3.2004. Vendar pa je pri tem toženi stranki napačno naložilo, da tožeči stranki za navedeno obdobje obračuna nadomestilo plače zaradi nezmožnosti za delo zaradi poškodbe pri delu, saj je iz izpodbijane sodbe razvidno, da je bila na podlagi potrdila o upravičeni zadržanosti z dela tožeča stranka v bolniškem staležu od 1.4.2004 do 14.4.2004, ne pa tudi od 29.3.2004 do 31.3.2004. Pritožbeno sodišče je zato 2. odstavek 2. točke izreka izpodbijane sodbe spremenilo tako, da je tožeči stranki za čas od 29.3.2004 do 31.3.2004 prisodilo plačilo nadomestila plače. Nadalje je spremenilo tudi odločitev iz 1. alinee 3. točke izreka, saj je za čas od 1.4.2004 do 14.4.2004 tožeča stranka upravičena do nadomestila plače zaradi upravičene zadržanosti z dela, ne pa do plače, kot je to zmotno ocenilo prvostopenjsko sodišče. Zaradi nezakonitega prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi je tožeča stranka utemeljeno vtoževala tudi reparacijo, vendar ji upoštevaje datum prenehanja delovnega razmerja z dnem 15.4.2004, ta pripada za čas od 15.4.2004 do 31.8.2004. V 1. alinei 3. točke izreka je bilo zato potrebno izpodbijano sodbo spremeniti tako, da tožeči stranki pripada bruto plača v višini 993,16 EUR mesečno za obdobje od 15.4.2004 do 31.8.2004. Pri svoji odločitvi je pritožbeno sodišče upoštevalo Zakon o uvedbi eura (ZUE - Ur. l. RS, št. 114/2006), tako da se izrek izpodbijane sodbe glasi na sedaj veljavno valuto.

V okviru pravilne uporabe materialnega prava, na kar mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, pa le-to ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno naložilo toženi stranki, da je dolžna vpisati v delovno knjižico delovno dobo za obdobje od 1.4.2004 do 14.4.2004. Iz delovne knjižice, v katero je sodišče prve stopnje tudi vpogledalo v okviru dokaznega postopka, je namreč razvidno, da je bila tožeči stranki ta zaključena z dnem 14.4.2004. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 4. točke 358. člena ZPP spremenilo 3. alineo 3. točke izreka izpodbijane sodbe tako, da je toženi stranki naložilo vpis delovne dobe za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, t.j. od 15.4.2004 do 14.9.2004, v presežku pa je ta tožbeni zahtevek zavrnilo.

Pritožba neutemeljeno uveljavlja relativno bistveno kršitev določb postopka, ki je v skladu s 1. odstavkom 339. člena ZPP podana takrat, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. V zvezi s tem pritožba očita, da se tožena stranka ni mogla izjasniti o dokazih, ki jih je prejela na glavni obravnavi dne 14.12.2005, saj ji je sodišče prve stopnje sprva v ta namen dovolilo 30-dnevni prekluzivni rok, nato pa na isti glavni obravnavi zadevo zaključilo. Iz zapisnika tega naroka za glavno obravnavo izhaja, da so bile listine, ki jih je tožeča stranka na njej predložila, v postopku predhodno že predložene, in sicer odpoved pogodbe o upravljanju XY d.o.o. Domžale z dne 30.9.2003 s prilogo A7, izjava o izvajanju ogrevanja podjetja XY d.o.o. z dne 28.7.2004 s prilogo A21, dopis tožene stranke z dne 7.1.2004 pa s prilogo A19. Toženi stranki zato glede teh dokazil ni bila kratena pravica do izjave v postopku. Zabeležke tožeče stranke za čas od 29.12.2003 do 31.3.2004 je slednja resda predložila šele na naroku dne 14.12.2005, vendar pa je potek dogodkov, še zlasti za sporno obdobje od 29.3.2004 do 31.3.2004, tožeča stranka podrobneje navajala že v okviru trditvenega bremena tekom celotnega postopka. Tožena stranka zato tudi glede tega dokazila ne more uspešno zatrjevati kršitev pravice do izjave v postopku. Prav tako pa velja poudariti, da je sodišče prve stopnje v te zabeležke v okviru dokaznega postopka sicer vpogledalo, vendar pa sprejeto odločitev ni oprlo nanje.

V skladu z vsem obrazloženim je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in zaradi zmotne uporabe materialnega prava izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka te drugostopenjske odločbe. V preostalem je pritožbo zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, pa pri preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo.

Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka, in sicer tožena stranka zato, ker je s pritožbo uspela le v nesorazmerno majhnem delu (2. odstavek 154. člena v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP), tožeča stranka pa, ker njen odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k odločitvi v tej zadevi (1. odstavek 155. člena v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče je moralo v skladu s 5. točko 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Ur. l. RS, št. 2/2004) in 32. členom istega zakona odločati tudi o tem, ali se revizija dopusti. V skladu s 1. odstavkom 32. člena ZDSS-1 sodišče dopusti revizijo le v primeru, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Ker v obravnavani zadevi ni podan noben od navedenih primerov, je pritožbeno sodišče odločilo, da glede odločitve o razveljavitvi sklepa o znižanju plače z dne 14.4.2004 in posledičnem priznanju pravic iz delovnega razmerja za obdobje od 29.3.2004 do 31.3.2004, ter glede odločitve o plačilu nadomestila plače za obdobje od 1.4.2004 do 14.4.2004, revizije ne dopusti.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 1128/2007
• VDS sodba Pdp 305/2006
• VDS sodba Pdp 1209/2007