VDS sklep Pdp 1461/2006

Jedro

Če javni uslužbenec na podlagi 24. člena ZJU-UPB2 vloži zahtevo za odpravo kršitev skupaj s pozivom delodajalcu, da odpravi kršitve v zakonskem roku 15 dni in delodajalec na to zahtevo odgovori, je potrebno tak odgovor šteti za dokončno odločitev delodajalca. Tožnik je v nadaljnjih 30 dneh pravilno vložil tožbo zoper toženo stranko na podlagi 3. odstavka 204. člena ZDR.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se tožba zavrže in da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka, uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna v tem, ker je sodišče napačno štelo, da je potrebno tudi v primeru uveljavljanja nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja oziroma zahtevka za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, izvesti postopek po 24. členu ZJU. V konkretnem primeru so pomembna dejstva in sicer, da je tožnik dne 13.7.2006 s strani delodajalca bil obveščen, da mu ne bo podaljšano delovno razmerje po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Dne 19.7.2006 je zato tožnik na delodajalca naslovil vlogo, ki jo je naslovil z "zahteva za odpravo kršitev oziroma izpolnitev obveznosti". Delodajalec je dne 2.8.2006 na tožnikovo zahtevo odgovoril zato je tožnik dne 9.8.2006 pri pristojnem delovnem sodišču vložil tožbo zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Dejstvo je, da ZJU v 5. členu določa, da za delovna razmerja javnih uslužbencev in za pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja veljajo določbe ZDR, razen če ZJU ali drug predpis ne ureja drugače. V 2. odst. 24. člena je res določeno, da v primeru, če javni uslužbenec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma, da obveznost izpolni. Vendar je potrebno v zvezi s tem odgovoriti na vprašanje, katere so tiste obveznosti delodajalca oziroma pravice delavca, glede katerih sme delavec zahtevati odpravo kršitev ali izpolnitev obveznosti. Po mnenju tožnika pa se te določbe, ki urejajo medsebojne pravice in obveznosti ne nanašajo na vprašanje prenehanja delovnega razmerja, niti na vprašanje same sklenitve pogodbe o zaposlitvi. To pa pomeni, da je v primeru ugotavljanja nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi potrebno uporabiti določbe 3. odst. 204. člena ZDR, ki določa, da ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi lahko delavec zahteva pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma, ko je izvedel za kršitev pravice. Tožnik je tožbo vložil v 30 dnevnem prekluzivnem roku, glede teh vprašanj pa sodba nima nobenih razlogov. Sicer pa tudi poudarja, da delodajalec niti v obvestilu z dne 10.7.2006, niti v odgovoru z dne 2.8.2006 tožniku ni dal pravnega pouka, da bi ta moral zoper njegovo obvestilo podati zahtevo za odpravo kršitev oziroma, da bi moral vložiti pritožbo. Zaradi te opustitve pravnega pouka pa delavec ne more utrpeti škodljivih posledic, saj pravni akt brez pravnega pouka ali z napačnim pravnim poukom ne more biti v škodo delavca.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov tožeče stranke in v mejah razlogov, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004) ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi zmotno uporabilo materialno pravo.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in listin v spisu izhaja, da sta tožnik kot uslužbenec in tožena stranka kot delodajalec dne 21.2.2006 sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, na delovnem mestu kandidata za policista za varovanje zunanje meje EU in to za čas od 1.3.2006 do 14.7.2006. S pogodbo je bilo tudi dogovorjeno, da bo nato sklenjena pogodba za določen čas za dobo 5 let, če bo tožnik opravil izpit za izvajanje policijskih pooblastil in če bo izpolnjeval tudi druge z zakonom določene pogoje za opravljanje dela v policiji. Kljub takemu dogovoru je tožena stranka tožnika z dopisom z dne 10.7.2006 obvestila, da z njim ne bo sklenila pogodbe, čeprav je tožnik po lastnih zatrjevanjih izpolnil vse obveznosti po pogodbi. Dne 19.7.2006 je zato vložil zahtevo za odpravo kršitev, na katero pa tožena stranka ni odgovorila. S tožbo zato zahteva ugotovitev obstoja delovnega razmerja kot tudi, da tožena stranka z njim sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas od 15.7.2006 in da mu od tega dne dalje prizna vse pravice iz delovnega razmerja.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati določbe Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-UPB2 - Ur. l. RS št. 32/2006) in sicer določbe 24. in 25. člena, ki urejajo pravno varstvo pravic. V zvezi s tem je zaključilo, da je tožnik na podlagi 2. odst. 24. člena ZJU dne 19.7.2006 sicer vložil zahtevo za odpravo kršitev s pozivom toženi stranki, da to stori v zakonskem roku 15 dni. Vendar, ob ugotovitvi, da je tožena stranka o zahtevi odločila dne 2.8.2006 tako, da jo je zavrnila in da kljub temu, da je imel na podlagi 3. odst. 24. člena ZJU pravico do pritožbe zoper odločitev tožene stranke, tožnik tega ni storil, je ob nadaljnji ugotoviti, da je na podlagi 5. odst. 24. člena ZJU sodno varstvo pravic dovoljeno le pod pogojem, da je javni uslužbenec izkoristil možnost pritožbe, sodišče zaključilo, da tožnik ni izpolnil procesne predpostavke za vložitev tožbe. V posledici tega je sodišče prve stopnje na podlagi 2. odst. 42. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Ur. l. RS, št. 2/2004) v zvezi s 274. členom ZPP, tožbo zavrglo.

Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno zmotna. Sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotavlja, da je za javne uslužbence glede pravnega varstva njihovih pravic in obveznosti potrebno uporabiti določbe 24. in 25. člena ZJU. Vendar kot izhaja iz listinskih dokazov, je tožnik na podlagi 2. odst. 24. člena ZJU dne 19.7.2006 pravilno vložil zahtevo za odpravo kršitev s pozivom, da tožena stranka to stori v zakonskem roku 15 dni. V zvezi s to zahtevo pa je tožena stranka z dopisom z dne 2.8.2006 le odgovorila, da tožnik ni upravičen do pravnega varstva, kot tudi, da mu tožena stranka ni dolžna sporočiti razlogov za odločitev, zakaj z njim ne sklene delovnega razmerja. Ker navedena listina nima pravnega pouka o pravici do pritožbe, je potrebno ugotoviti, da je tožnik upravičeno štel odgovor tožene stranke za dokončno odločitev, zaradi česar je v nadaljnjih 30 dneh pravilno vložil tožbo na podlagi 3. odst. 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/2002), ki določa, da ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi lahko delavec zahteva pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma, ko je izvedel za kršitev pravice. Ker je tožena stranka o zahtevi za odpravo kršitev z dne 19.7.2006 dokončno odločila dne 2.8.2006, tožnik pa je tožbo vložil dne 9.8.2006, torej v 30 dnevnem prekluzivnem roku, to pomeni, da v obravnavanem primeru obstajajo vse procesne predpostavke za vložitev tožbe. Iz navedenih razlogov je potrebno ugotoviti, da je sodišče prve stopnje z odločitvijo o zavrženju tožbe zmotno uporabilo materialno pravo.

Zaradi vsega navedenega in ker so pritožbeni razlogi podani, je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prave stopnje v nadaljnji postopek, v katerem bo sodišče moralo zahtevek tožnika obravnavati po vsebini in o tožbenem zahtevku meritorno odločiti.

Izrek o stroških temelji na določbi 3. odst. 165. člena ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Pdp 1726/2000
• VDS sodba in sklep Pdp 1757/2000
• VDS sodba in sklep Pdp 982/2005