VDS sklep Psp 573/2005

Jedro

Če v socialnem sporu razsodi sodnik posameznik, čeprav gre za spor, v katerem sodi senat treh sodnikov, pri čemer sta dva izvoljena iz vrst zavoda in zavarovancev, pritožbeno sodišče takšne nepravilnosti ne more sanirati s pritožbeno obravnavo v smislu 30. člena ZDSS-1, temveč mora zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da to ponovno odloči v pravilni sestavi.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika na razveljavitev odločbe toženca št. 431-1-87/04 z dne 16.4.2004 in vrnitev zadeve v ponovno odločanje tožencu oziroma na spremembo odločbe drugostopenjskega organa toženca tako, da bi se ugotovilo, da izpolnjuje vse pogoje za priznanje republiške štipendije z dnem vpisa v tretji letnik Pravne fakultete in mu naloži njeno izplačilo (1. odstavek izreka). Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (2. odstavek izreka).

Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožil tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga spremembo sodbe v smeri ugoditve zahtevku, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da je bistveno le, da tisti, ki vloži prošnjo za dodelitev republiške štipendije, ob vpisu v prvi letnik in ob vložitvi zahteve še ni presegel 26 let starosti, ne glede na to, ali pridobi pravico do štipendije ali ne. Zadosti je, da do te starosti prvič uveljavlja štipendijo, kasneje pa jo lahko ponovno uveljavlja, pri čemer starost ni bistvena, ker štipendije ne uveljavlja prvič. V obširni pritožbi navaja, da je Pravilnik o štipendiranju v nasprotju z Zakonom o visokem šolstvu in Ustavo RS. Starostna meja je nedopustno diskriminatorna in v nasprotju s 14. členom Ustave RS, vztrajanje na starosti kot objektivnem kriteriju pa je tudi v nasprotju s pravico do izobraževanja, določeno v 2. členu Protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v zvezi s 14. členom EKČP.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih navaja pritožba, v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004, v nadaljevanju : ZPP) pa po uradni dolžnosti tudi glede pravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče absolutno bistveno kršilo določbe postopka, zaradi česar je bilo potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti.

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004; v nadaljevanju ZDSS-1) v 1. odstavku 14. člena določa, da v delovnih in socialnih sporih odloča sodišče prve stopnje v senatu, razen če ta zakon določa, da odloča sodnik posameznik. Druga alinea 3. odstavka 14. člena pa določa, da ne glede na vrednost spornega predmeta odloča sodnik posameznik o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo, pravici do invalidnine za telesno okvaro in pravici do zdraviliškega zdravljenja. V obravnavanem primeru gre za spor o pravici do republiške štipendije, o katerem odloča senat in ne sodnik posameznik. S tem, ko je v zadevi odločila sodnica posameznica, namesto sodni senat, je prišlo do procesne kršitve iz 1. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno ali če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi.

Čeprav pritožba tega pritožbenega razloga ne uveljavlja, je bilo potrebno na navedeno procesno kršitev paziti po uradni dolžnosti, ter posledično glede na 354. člen ZPP pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti in vrniti zadevo v novo sojenje. ZDSS-1 v 30. členu sicer prepoveduje vračanje zadeve v novo sojenje prvostopenjskemu sodišču, kadar je zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali bistvene kršitve določb postopka nepravilnosti mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oz. z izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje. V obravnavanem primeru pa gre za tako nepravilnost, ki je ni mogoče popraviti s pritožbeno obravnavo, saj bi morala pri sojenju na prvi stopnji sodelovati dva sodnika porotnika, izvoljena iz vrst zavarovancev in zavoda. Zato pritožbeno sodišče v primeru, ko je prvostopenjsko sodišče odločilo v napačni sestavi, procesne napake ne more samo odpraviti, niti prevzeti pristojnosti, ki jih ima prvostopenjsko sodišče. Le-to bo v ponovljenem postopku, v pravilni sestavi, ponovno presojalo o tožbenem zahtevku tožnika. Ker je bilo že zaradi procesne kršitve potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti, se pritožbeno sodišče do preostalih pritožbenih razlogov, ki se nanašajo predvsem na zmotno ugotovljeno dejansko stanje in zmotno uporabo materialnega prava, v tej fazi ni opredeljevalo in se pritožba v tem obsegu napotuje na gornji izrek.

 

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Pdp 1378/2002
• VSC sklep Kp 165/2000
• VDS sklep Pdp 856/98