<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sklep Pdp 727/2006

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2006:VDS.PDP.727.2006
Evidenčna številka:VDS03844
Datum odločbe:08.06.2006
Področje:delovno pravo
Institut:disciplinski ukrep - odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - javni uslužbenci - delavec policist - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve

Jedro

Tožnik je bil spoznan za odgovornega hujše kršitve delovnih obveznosti, ker naj bi z neresničnim in goljufivim namenom prikazoval okoliščine prometne nesreče, v kateri je bil udeležen kot sopotnik ter poskušal z odškodninskim zahtevkom spraviti delavce zavarovalnice v zmoto. Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ne gre za kršitev po 6. al. 1. odst. 99. člena ZPol, ker je bila kršitev storjena izven delovnega časa, ter da že iz tega razloga verjetnost obstoja terjatve za izdajo začasne odredbe v sporu zaradi disciplinskega ukrepa odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. odst. 124. člena ZJU ni podana.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero se toženi stranki naloži, da je dolžna tožniku plačevati nadomestilo plače za čas od 8.5.2006 dalje, v višini, kot če bi delal, vse do pravnomočnosti sodbe, v primeru plačilne zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dne dospetja v izplačilo vsakokratnega zneska plače, to je od vsakega 18. v mesecu za pretekli mesec do plačila, vse v roku 8-ih dni, da ne bo izvršbe.

Zoper sklep se pritožuje tožnik iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, spremeni izpodbijani sklep in izda predlagano začasno odredbo.

Navaja, da sodišče prve stopnje ugotavlja, da je tožnik izkazal za verjetno, da njegova terjatev obstoji, obenem pa ugotavlja, da upnik ni dokazal enega od nadaljnjih pogojev za izdajo začasne odredbe. Meni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Ob ugotovitvi, da so sklepi sodišča prve stopnje nezakoniti in da je s tem upnik izkazal za verjetno, da njegova terjatev obstoji, bi sodišče prve stopnje moralo izdati začasno odredbo. V predlogu za začasno odredbo je tožnik navajal, da mu je nezakonito prenehalo delovno razmerje, da je zaradi tega izgubil vsakršni vir prihodkov in s tem tudi socialno varnost. Ob upoštevanju dejstva, da oseba, ki izgubi delo po "lastni krivdi" nima pravice do denarnega nadomestila na Zavodu za zaposlovanje, to dejstvo predstavlja nastanek težko nadomestljive škode. Zato ni treba posebej dokazovati, da se oseba, ki izgubi službo ne more preživeti. Tudi v primeru, da bi se začasna odredba izkazala za neutemeljeno, upnik ne bi bil v slabšem položaju kot dolžnik, če začasna odredba ne bi bila izdana. Zato je potrebno zaradi varovanja interesov upnika - tožnika izdati začasno odredbo. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004), v zvezi s 366. členom ZPP. Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in nanj pravilno uporabilo materialno pravo ter da v postopku ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka.

V primeru, da upnik uveljavlja zavarovanje nedenarne terjatve, kar je tudi v konkretnem primeru, mora v predlogu za izdajo začasne odredbe izkazati verjetnost terjatve na podlagi zatrjevanih dejstev in dokazov, ki so enaki tistim, ki se obravnavajo pri vsebinskem odločanju, ob tem pa mora izkazati še obstoj vsaj ene izmed predpostavk iz 2. odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS št. 51/98 in naslednji), ki se uporablja tudi v postopkih pred delovnimi sodišči na podlagi določbe 4. odstavka 43. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004).

Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi določb 2. odstavka 124. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS št. 56/2002 in naslednji), zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti in dolžnosti po 6. alinei 1. odstavka 99. člena Zakona o policiji (ZPol, Ur. l. RS 49/98 in naslednji). Pritožbeno sodišče se ne strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je verjetnost terjatve izkazana. Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da se določba 6. alinee 1. odstavka 99. člena ZPol ne nanaša na dejanja, ki so storjena izven delovnega časa. Po navedeni zakonski določbi so hujše kršitve delovnih obveznosti poleg kršitev, navedenih v splošnih predpisih, ki veljajo za delavce v državnih organih tudi "vsako dejanje, ki ima znake katerega od kaznivih dejanj iz druge alinee prvega odstavka 67. člena zakona ali hujše kršitve predpisov o javnem redu". Tožnik je bil v disciplinskem postopku spoznan za odgovornega hujše kršitve delovnih obveznosti, ker je z neresničnim in goljufivim namenom prikazoval okoliščine prometne nesreče, v kateri je bil udeležen kot sopotnik ter da je s pisnim odškodninskim zahtevkom poskušal spraviti v zmoto delavce zavarovalnice.

V tej fazi postopka, ob upoštevanju dokumentacije v spisu in navedb tožnika, iz katerih izhaja, da so razlogi za odpoved neutemeljeni, je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je terjatev verjetno izkazana preuranjena. Dejstva, ki govore v prid utemeljenosti zahtevka ne prevladujejo nad dejstvi, ki zahtevku nasprotujejo. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe pravilna.

Glede na ugotovitev pritožbenega sodišča, da terjatev še ni verjetno izkazana, ni izpolnjen osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ. Zato so pritožbene navedbe v zvezi z nastankom težko nadomestljive škode, ker tožnik nima sredstev za preživljanje irelevantne.

Glede na vse navedeno in v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišče prve stopnje.

Tožnik je v zvezi s pritožbo priglasil stroške in ker s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče sklenilo, da sam krije svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 155. členom ZPP).

 


Zveza:

ZPol člen 67, 67/1, 67/1-2, 99, 99/1, 99/1-6, 99/1, 99/1-6, 67, 67/1, 67/1-2, 99. ZJU člen 124, 124/2, 124, 124/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zODM5Mw==