<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sklep Pdp 769/2005

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2005:VDS.PDP.769.2005
Evidenčna številka:VDS03830
Datum odločbe:27.07.2005
Področje:delovno pravo
Institut:prvi narok za glavno obravnavo - umik tožbe - izostanek z naroka

Jedro

Če tožeča stranka ne pride na prvi narok za glavno obravnavo v ponovljenem postopku, fikcija umika tožbe po 2. odst. 28. člena ZDSS-1 ne pride v poštev.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi umika tožbe postopek ustavilo.

Zoper takšen sklep se tožnica pritožuje z laično pritožbo. Navaja, da je izpodbijani sklep prejela šele 20.4.2005, saj je bil prvotno poslan na sindikat, kjer je bila svoj čas zaposlena njena pooblaščenka. Tožnica je izpodbijani sklep nato odnesla pooblaščenki, tako da ga je ta dobila šele od nje. Pač pa je pooblaščenka prejela vabilo na obravnavo in sodbo pritožbenega sodišča, vendar tožnice o tem sploh ni obvestila. Tožnica zagotavlja, da bi prišla na vsako obravnavo, če bi le vedela zanjo. Tožnica je k pritožbi priložila tudi preklic pooblastila pooblaščenki. Tožnica smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba je utemeljena.

V skladu z drugim odstavkom 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004) v zvezi s 366. čl. ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. drugega odstavka 339. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je v tem sporu že dvakrat odločalo. S sodbo opr. št. I Pd 793/96 z dne 5.10.2004 je preostali tožbeni zahtevek zavrnilo, pritožbeno sodišče pa je pritožbi tožnice delno ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo v delu, s katerim je bil zavrnjen tožničin zahtevek za plačilo razlik v plači za leto 1996 in v odločitvi o stroških postopka ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem postopku je sodišče prve stopnje razpisalo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo in ker se tožnica tega naroka ni udeležila, je na podlagi drugega odstavka 28. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Ur. l. RS št. 2/2004) štelo, da je tožbo umaknila, zaradi česar je izdalo izpodbijani sklep.

Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da se v primeru razveljavitve sodne odločbe, ki je bila izdana po opravljeni glavni obravnavi, v novem postopku znova razpiše poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. Določba drugega odstavka 362. čl. ZPP o tem, da na prvem naroku nove glavne obravnave stranke smejo navajati tudi nova dejstva in predlagati nove dokaze, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oz. predložiti, ne pomeni, da gre v novem postopku za prvi narok za glavno obravnavo v smislu določb prvega odstavka 284. oz. 286. čl. ZPP in tudi ne za prvi narok za glavno obravnavo v smislu določb 37. čl. ZDSS-1. Besedna zveza "na prvem naroku nove glavne obravnave ..." tako pomeni samo to, da gre za prvi narok, ki se je zgodil po izdaji razveljavitvenega sklepa pritožbenega sodišča in ne, da gre za prvi narok za glavno obravnavo v procesnem smislu. V kolikor bi držala teza sodišča prve stopnje, potem bi v novem postopku tožeča stranka zaradi očitne pomote lahko popravila tudi označbo tožene stranke (37. čl. ZDSS-1) ne glede na to, da je poprej celotni postopek tekel zoper neko drugo toženo stranko.

V ZPP velja načelo enotnosti glavne obravnave, tudi prvi narok za glavno obravnavo v novem postopku je enota z vsemi dotlej izvedenimi naroki, zato v prejšnjem postopku izvedenih dokazov ni potrebno v celoti znova izvajati, temveč zadošča, da se preberejo zapisniki o njihovi izvedbi. Proti razlogovanju sodišča prve stopnje govori tudi historična razlaga, saj je bil namen spremembe določbe drugega odstavka 362. čl. ZPP zgolj ta, da stranke v novem postopku ne morejo navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, razen če jih brez svoje krivde niso mogle navesti oz. predlagati v dotedanjem postopku. Vsebinsko citirani določbi ustrezni drugi odstavek 377. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77 - Ur. l. SFRJ št. 4/77 - 27/90) je namreč določal, da smejo stranke na novi glavni obravnavi navajati tudi nova dejstva ter predlagati nove dokaze in pri tem seveda ni določal ničesar o prvem naroku v novem postopku.

Sodišče prve stopnje je tako zmotno uporabilo določbo drugega odstavka 28. čl. ZDSS-1, saj zaradi odsotnosti tožnice ne bi smelo šteti, da je ta tožbo umaknila, temveč bi o zadevi moralo odločiti na podlagi že izvedenih dokazov.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V novem postopku bo sodišče prve stopnje o preostalem tožbenem zahtevku moralo odločiti po vsebini v skladu z napotki pritožbenega sodišča v sklepu Pdp 1804/2004 z dne 14.1.2005.

 


Zveza:

ZPP člen 284, 286, 284, 286. ZDSS-1 člen 28, 28/2, 28, 28/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zODM3OQ==