VDS sodba Pdp 508/2004

Jedro

Če kandidat za častnika vojaško strokovnega usposabljanja ne opravi uspešno, pogodba o zaposlitvi, sklenjena za 10 let, preneha veljati v roku 30 dni od datuma, določenega za zaključek usposabljanja, pri čemer razlogi za neuspeh (npr. zdravstveno stanje) niso relevantni. Takšen delavec ni upravičen do razporeditve na druga ustrezna dela v ministrstvu ali drugem državnem organu niti nima pravice do usposobitve za civilni poklic.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki je zahtevala :

- razveljavitev sklepa z dne 8.7.2002 ter z dne 2.9.2002 o prenehanju delovnega razmerja in prekinitvi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene dne 7.3.2000;

- ugotovitev, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo dne 4.9.2002, ampak še traja,

- vrnitev na delo, vpis delovne dobe za čas od 4.9.2002 do vrnitve na delo v delovno knjižico, obračun bruto nadomestila plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ter plačilo prispevkov in davkov;

- plačilo neto zneskov po 200.000,00 SIT mesečno z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti mesečnih zneskov, to je od 10. dne v mesecu za pretekli mesec, do plačila ter

- povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in ugodi tožbenemu zahtevku, oz. jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ker je sprejelo odločitev na podlagi napačne, le strogo formalne in dobesedne jezikovne razlage zakonske norme - določbe 3. odstavka 92. člena Zakona o obrambi. Glede na to, da delovnopravnih predpisov ni mogoče razlagati v delavčevo škodo, če razlogi za prenehanje delovnega razmerja niso na njegovi strani, bi se moralo odločiti za teleološko in sistemsko razlago norme, ki bi pripeljala do povsem drugačnih pravno-relevantnih zaključkov. Izkazalo bi se, da tistega, česar zakonodajalec morda ni izrecno določil v posamezni določbi (92. čl. ZObr), ni mogoče tolmačiti v škodo delavca, na strani katerega ni zakrivljenega ravnanja, če je iz drugih določb in namena zakona (93. in 94. člen ZObr) ter delovnopravne regulative kot celote jasno razvidno, da ima namen razlikovati in določiti različne pravne posledice za situacije, v katerih namena pogodbe ni mogoče doseči iz zakrivljenih razlogov na strani delavca od tistih, kjer to preprečijo razlogi na strani delodajalca ali objektivni razlogi. Bistveno je, da je bilo tožnikovo šolanje prekinjeno iz nezakrivljenih razlogov, zato bi mu morala tožena stranka zagotoviti razporeditev na zdravstveni zmožnosti primernem delu oz. usposobitev za civilni poklic. Njeno nasprotno ravnanje je kršitev pogodbe o zaposlitvi. Tožnik se je skliceval tudi na določbe 18. člena ZDR/90, vendar je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da je sporno področje urejeno s posebnim predpisom in da zato 18. člena ZDR/90 ni mogoče uporabiti. Takšno stališče je zmotno, saj ZDR/90 velja tudi za obravnavani primer, o čemer je tudi VDSS že zavzelo stališče v sklepu Pdp 270/99.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem po uradni dolžnosti pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutne bistvene kršitve pravil postopka, kot to določa 350. člen Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004 - ZPP). Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti. Prvostopenjsko sodišče je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje glede vseh odločilnih dejstev, sprejeta odločitev pa temelji na pravilni uporabi materialnega prava. Izpodbijana sodba je ustrezno obrazložena, zato se pritožbeno sodišče strinja z razlogi sodbe, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa dodaja naslednje :

Razlaga predpisov, ki predstavljajo pravno podlago za odločitev o tožbenem zahtevku v tem individualnem delovnem sporu, kot je razvidna iz razlogov izpodbijane sodbe prvostopenjskega sodišča, je pravilna. V skladu z določbami 1. in 2. odstavka 92. člena Zakona o obrambi (Ur. l. RS št. 82/94 do 47/2002 - ZObr) kandidat za častnika sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas (do deset let) pod pogojem, da uspešno opravi vojaško strokovno usposabljanje in sicer šolo za častnike v dveh letih od sklenitve pogodbe. Ne glede na načelo razlage "v korist delavca" je dejstvo, da je določba 3. odstavka 92. člena jasna in iz nje nedvomno izhajajo posledice za primer, če kandidat vojaško strokovnega usposabljanja ne opravi uspešno. Če kandidat iz prejšnjega odstavka (to je 2. odstavka 92. člena ZObr) vojaško strokovnega usposabljanja ne opravi uspešno, pogodba o zaposlitvi preneha veljati v roku 30 dni od datuma, določenega za zaključek usposabljanja. Zakon ne določa različnih razlogov za neuspešnost vojaško strokovnega usposabljanja in tudi ne različnih posledic za primer, če kandidat vojaško strokovnega usposabljanja ne opravi uspešno iz zakrivljenih razlogov na njegovi strani ali iz drugih, nekrivdnih razlogov (kot je npr. v obravnavanem primeru zdravstveno stanje). Zato je sodišče prve stopnje iz določb zakona pravilno sklepalo, da razlogi za neuspeh pri vojaško strokovnem usposabljanju niso relevantni in da bi zakonodajalec, če bi želel razlikovati med zakrivljeno in nezakrivljeno prekinitvijo vojaškega usposabljanja pri kandidatih za poklicno opravljanje vojaške službe, to tudi izrecno določil.

Uporaba določb 93. in 94. člena ZObr za primere, kot je obravnavani, ne pride v poštev. Te določbe se namreč nanašajo na obveznosti in pravice pripadnikov stalne sestave, ne pa na položaj kandidatov za poklicno opravljanje vojaške službe. V obravnavanem primeru gre za primer, ki ga predvideva 13. člen pogodbe o zaposlitvi, sklenjeni med tožnikom in toženo stranko, ki temelji na določbi 3. odstavka 92. člena ZObr, ne pa za enostransko odpoved pogodbe o zaposlitvi po 14. členu pogodbe, ki temelji na določbah 93. in 94. člena ZObr. V primeru prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi zaradi tega, ker kandidat za poklicno opravljanje vojaške službe vojaškega strokovnega usposabljanja ni opravil uspešno, delavec, ne glede na razloge, zaradi katerih je moral vojaško strokovno usposabljanje prekiniti, ni upravičen niti do razporeditve na druga ustrezna dela v ministrstvu ali drugem državnem organu niti nima pravice do usposobitve za civilni poklic (po določbah 3. in 4. odstavka 93. člena ZObr). Zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba s tem v zvezi pa neutemeljena.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe v zvezi z uporabo določbe 1. odstavka 18. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS št. 14/90, 5/91, 71/93), na podlagi katere naj bi se štelo, da je tožnik v delovnem razmerju pri toženi stranki za nedoločen čas, ker je ostal na delu po času, ko bi mu moralo delovno razmerje prenehati (to je več kot 30 dni od datuma, določenega za zaključek usposabljanja, ki bi moralo biti, kot navaja tožnik, zaključeno 8.3.2002). Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je primer prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, kot je obravnavani, posebej urejen v specialnem predpisu - ZObr. Pogodba o zaposlitvi je bila sklenjena za čas 10 let. Četudi bi tožena stranka tožniku izdala odločbo o prenehanju pogodbe o zaposlitvi po izteku rokov iz 3. odstavka 92. člena ZObr in bi mu s tem priznala delovno razmerje tudi po izteku 30 dni od datuma, določenega za zaključek usposabljanja (kar je delavcu le v korist), s tem nikakor ne bi moglo priti do transformacije delovnega razmerja v delovno razmerje za nedoločen čas v smislu določbe 18. člena ZDR. Do transformacije delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas po tej določbi ZDR pride le v primeru nadaljevanja dela po izteku določenega časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, v tožnikovem primeru pa ne gre za tak primer.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je sta izpodbijana sklep in odločba Ministrstva za obrambo izdana v s skladu z določbami 92. člena in drugih določb ZObr in je zato utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek.

Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti pritožbeni razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške, ker s pritožbo ni uspela (154., 165. člen ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba in sklep Pdp 229/2006
• VDS sodba Pdp 604/2003
• VDS sodba Pdp 583/98