VDS sodba in sklep Pdp 1369/2005

Jedro

Predpostavka za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča po 1. odstavku 118. člena ZDR je predlog tožnice, ki je namesto reintegracije zahtevala izplačilo odškodnine. Takšnega predloga ni mogoče enačiti z izredno odpovedjo delavca po 112. členu ZDR. Tožnici je na podlagi 1. odst. 118. člena ZDR na podlagi sodbe sodišča prenehala pogodba o zaposlitvi, prisojena ji je bila tudi odškodnina po pravilih civilnega prava. Citirana določba pa ne daje podlage za plačilo odpravnine, do katere je upravičen delavec v primeru odpovedi delavca po 2. odstavku 112. ter 109. členu ZDR.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbe.

Revizija se ne dopusti.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožbo tožnice po izplačilu plač za čas od 21.1.2004 do 3.9.2004 in regres za leto 2004 v zneskih, razvidnih iz I. točke izreka ter v II. točki izreka s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek po izplačilu odpravnine v višini 75.553,48 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 15.10.2004 do plačila, vse v roku 15 dni pod izvršbo. Odločilo je, da je tožnica dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 88.120,00 SIT.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se iz vseh razlogov pritožuje tožeča stranka. Navaja, da je tožeča stranka upravičena do odpravnine, saj je bila pogodba o zaposlitvi razdrta na podlagi izredne odpovedi delavca. S sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. I Pd 1423/2004 je bila s strani delodajalca podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ugotovljena kot nezakonita, medtem ko tožnica uveljavlja plačilo odpravnine na podlagi izredne odpovedi delavca, saj ji je delovno razmerje prenehalo zaradi razlogov na strani tožene stranke. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da zahtevku po izplačilu odpravnine ugodi. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožbeno stališče, da je bila tožnici pogodba o zaposlitvi odpovedana na podlagi izredne odpovedi delodajalca, kar naj bi izhajalo iz sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. I Pd 190/2004 z dne (priloga A2), je zmotno. S citirano sodbo je bila ugotovljena nezakonitost s strani tožene stranke podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Iz razlogov citirane sodbe (str. 6) izhaja, da tožnica pri toženki ni več želela nadaljevati delovnega razmerja, pri čemer je tudi iz navedb obeh strank izhajalo, da pri nobeni od njiju ni več interesa po nadaljnjem sodelovanju. Po določbi 1. odst. 118. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. št. 42/2002) je pogodba o zaposlitvi prenehala po odločbi sodišča, tožnici pa je bila prisojena odškodnina po pravilih civilnega prava. Citirana določba ne daje podlage za plačilo odpravnine.

ZDR določa, v katerih primerih je delavec do odpravnine upravičen. Zmotno je pritožbeno stališče, da delavki pripada ustrezna odpravnina skladno z 2. odst. 112. člena ZDR. Predpostavka za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča po 1. odst. 118. člena ZDR je sicer res ustrezen predlog tožnice, ki je namesto reintegracije zahtevala izplačilo odškodnine. Takšnega predloga pa ni mogoče enačiti z izredno odpovedjo delavca po 112. členu ZDR, kot to zmotno meni tožnica.

Pritožbeno sodišče je pritožbo tožnice v skladu z določbo 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da krije sama svoje stroške pritožbe (1. odst. 165. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče je v skladu s 5. točko 31. člena in v zvezi z 32. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS 2/2004) odločalo tudi o tem, ali v tem delovnem sporu dopusti revizijo glede izpodbijanega dela sodbe. Ker gre v izpodbijanem delu za zahtevek, ki ne dosega 1.000.000,00 SIT, revizija po določbah ZPP ni dovoljena (2. odstavek 367. člena ZPP). Lahko pa jo pritožbeno sodišče dopusti.

Po 1. odstavku 32. člena ZDSS-1 pritožbeno sodišče lahko dopusti revizijo v primerih, ki niso zajeti v 1. do 4. točki 31. člena ZDSS-1, če je od vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (1. alinea 1. odstavka 32. člena) ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo (2. alinea 1. odstavka 32. člena). Po oceni pritožbenega sodišča v sporni zadevi ne gre za nobenega od naštetih primerov, zato se revizija ne dopusti.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 867/2005
• VDS sklep Pdp 1178/2004
• VDS sklep Pdp 1416/2005