<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sklep Pdp 808/2006

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2006:VDS.PDP.808.2006
Evidenčna številka:VDS03804
Datum odločbe:22.09.2006
Področje:delovno pravo
Institut:javna dela - transformacija delovnega razmerja - rok - sodno varstvo

Jedro

Če delavec uveljavlja transformacijo delovnega razmerja, ker meni, da je bila pogodba za določen čas sklenjena nezakonito oz., da mu je delovno razmerje za določen čas prenehalo nezakonito, se šteje, da je najkasneje z dnem prenehanja delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi za določen čas zvedel za kršitev svoje pravice. Zato s tem dnem začne teči 30-dnevni rok za uveljavljanje sodnega varstva po določbi 204/3 člena ZDR. Isto velja za spor v zvezi z ugotovitvijo nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del, sklenjene v skladu s 63. členom ZDR.

Za pogodbo o zaposlitvi, ki jo brezposelna oseba, ki je vključena v javna dela, sklene z delodajalcem - izvajalcem javnih del, ne velja določba 54. člena ZDR. Določba 54. člena ZDR ureja le posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas in je v ZDR tudi umeščena med določbe, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Če gre za opravljanje javnih del, določbe o transformaciji delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas sploh ne pridejo v poštev.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožeče stranke kot prepozno, ker je ugotovilo, da je bila vložena po preteku roka za vložitev tožbe iz 3. odstavka 204. člena ZDR (1. točka izreka sklepa). Obenem je zavrglo odgovor na tožbo z dne 14.3.2006 (2. točka izreka). Tožeča stranka je bila pri toženi stranki zaposlena več kot dve leti na delovnem mestu kontrolor v službi za nadzor na podlagi pogodb o zaposlitvi, sklenjenih za določen čas, zadnja pogodba pa ni bila podaljšana kljub konstantni potrebi po delavcu na tem delovnem mestu. Zato je zahtevala transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas, to je, da sodišče naloži toženi stranki, da tožečo stranko zaposliti za nedoločen čas na delovnem mestu, ki po sistemizaciji ustreza izobrazbi delavca ter delom in nalogam, ki jih opravljaš ter ji povrne vso razliko v plači ter plača ustrezno odškodnino za obdobje od 18.6.2005 do dneva sodbe ter ji povrne stroške postopka.

Zoper 1. točko navedenega sklepa se pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 do 2/2004) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo, da je tožeča stranka zamudila rok za vložitev tožbe, saj je zmotno štelo rok od 31.12.2005 dalje, ko naj bi toženi stranki prenehalo delovno razmerje za določen čas. Upoštevati bi moralo, da je tožeča stranka informacijo o tem, da nima nove pogodbe o zaposlitvi, izvedela šele 16.1.2006, po vrnitvi z dopusta in da je takoj pisno obvestila delodajalca, da je po 1.1.2006 oz. po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri delodajalcu še vedno delala. Ukrepala je v skladu z 204. členom ZDR. Sodišče prve stopnje bi moralo odločiti po vsebini, ker gre za vprašanje izpolnjevanja pogojev iz 54. člena ZDR. Pogodba o zaposlitvi za določen čas je bila sklenjena v nasprotju z zakonom, delavec pa je ostal na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Nezakonito sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas se na podlagi določil ZDR mora transformirati v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, tako da bi tožeča stranka morala še nadalje ostati v delovnem razmerju pri toženi stranki. Štetje prekluzivnih rokov je potrebno tolmačiti v korist delavca kot šibkejše stranke v postopku. Pritožba vsebuje še obsežne navedbe, povzete iz tožbe, glede poteka dela tožeče stranke pri toženi stranki v Službi za nadzor Zavoda RS za zaposlovanje. Tožeča stranka je bila ves čas zaposlena kot kontrolor kot delavec preko javnih del, pri čemer se je posebna pogodba o zaposlitvi podaljševala vse do 31.12.2005, nato pa ne več. V času od 15.12.2005 pa vse do 16.1.2006 je izrabila redni letni dopust v trajanju 20 delovnih dni, pri čemer je bila po 1.1.2006 večkrat prisotna na svojem delovnem mestu, ker so jo čakale številne obveznosti - 33 nadzorov rezidenčne prisotnosti brezposelnih oseb na teritoriju vzhodne Slovenije. Svojo prisotnost na delovnem mestu je registrirala v elektronskem sistemu (elektronska ura), kar ne bi bilo možno, če ne bi bila v delovnem razmerju pri delodajalcu. Registracija prisotnosti v času, ko naj bi tožniku mu že potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas, je trden dokaz, da je tožnik ostal na delu po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

Ob takšnem preizkusu pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti.

Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev ustrezno obrazložilo, zato se pritožbeno sodišče z razlogi izpodbijanega sklepa strinja, saj je sodišče prve stopnje ob pravilni in popolni ugotovitvi dejanskega stanja sprejelo materialnopravno pravilno odločitev. V zvezi s pritožbenimi navedbami tožeče stranke pa poudarja naslednje :

Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe kot prepozne je pravilna. Pravna podlaga za takšno odločitev je določba 3. odstavka 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS št. 42/2002 - ZDR), po kateri lahko delavec zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma drugih načinov prenehanja delovnega razmerja v roku 30 dni od dneva vročitve oz. od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice pred pristojnim delovnim sodiščem. Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je v primeru, kadar je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, trajanje delovnega razmerja in iztek pogodbe določen v sami pogodbi. Če delavec uveljavlja transformacijo delovnega razmerja, ker meni, da je bila pogodba za določen čas sklenjena nezakonito, oz. če meni, da mu je delovno razmerje za določen čas prenehalo nezakonito, se šteje, da je najkasneje z dnem prenehanja delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi za določen čas zvedel za kršitev svoje pravice. Zato s tem dnem začne teči 30-dnevni rok za uveljavljanje sodnega varstva po citirani določbi ZDR. Isto velja za primer, kot je obravnavani, ko gre za spor v zvezi z ugotovitvijo nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del, sklenjene v skladu s 63. členom ZDR.

Iz podatkov v spisu, to je iz fotokopije delovne knjižice, izhaja, da je v njej vpisan datum prenehanja delovnega razmerja 31.12.2005, ko se je tožniku iztekel čas opravljanja javnih del v skladu s posebno pogodbo o zaposlitvi. Po 1.1.2006 tožnik ni bil več vključen v javna dela pri toženi stranki. Domnevne izrabe letnega dopusta v letu 2006, ki je tožena stranka tožniku očitno ni niti odobrila niti priznala, saj mu sicer v delovni knjižici ne bi zaključila zaposlitve z 31.12.2005, ni mogoče šteti za nadaljevanje dela pri toženi stranki po izteku pogodbe o zaposlitvi. Zato tudi domnevno koriščenje dopusta v letu 2006 ne more vplivati na začetek teka prekluzivnega roka iz 3. odstavka 204. člena ZDR, saj tožnik ni zvedel za kršitev svojih pravic šele 16.1.2006, ampak že prej - najkasneje z iztekom časa vključitve v javno delo po zadnji posebni pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni dne 24.5.2005 za čas od 1.6.2005 do 31.12.2005. Pravilna je tudi ugotovitev, da tudi dejstvo, da je tožnik šele 16.1.2006 dvignil delovno knjižico, ne pomeni, da je šele tedaj zvedel za kršitev svojih pravic. Ker je bila tudi po stališču pritožbenega sodišča tožba vložena prepozno, jo je sodišče prve stopnje pravilno in v skladu z določbo 1. odstavka 274. člena ZPP zavrglo.

Pritožbeno sodišče ob tem še pripominja, da je bil tožnik, kot izhaja iz podatkov v spisu, zaposlen pri toženi stranki na podlagi pogodbe o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del, sklenjene v skladu z določbami 63. člena ZDR. Za tovrstno pogodbo o zaposlitvi, ki jo brezposelna oseba, ki je vključena v javna dela, sklene z delodajalcem - izvajalcem javnih del, ne velja določba 54. člena ZDR, na katero se sklicuje tožnik. Določba 54. člena ZDR ureja le posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas in je v ZDR tudi umeščena med določbe, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi za določen čas (10. Posebnosti pogodb o zaposlitvi, 1. Pogodba o zaposlitvi za določen čas - 52. do 56. člen ZDR). Če gre za opravljanje javnih del, določbe o transformaciji delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas sploh ne pridejo v poštev.

Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. členom ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

 


Zveza:

ZDR člen 52, 53, 54, 55, 56, 63, 63/1, 204, 204/3, 52, 53, 54, 55, 56, 63, 63/1, 204, 204/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zODM1Mw==