VDS sodba Pdp 1523/2005

Jedro

Za učinkovanje delodajalčevega preklica redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je potrebna delavčeva privolitev oziroma soglasje. Delavec je s tem, ko je prišel na delo in prinesel s seboj delovno obleko ter izrazil zahtevo, da želi pričeti z delom, s konkludentnimi dejanji izrazil voljo oziroma soglasje, da se odpovedana pogodba o zaposlitvi ponovno vzpostavi.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 12.5.2005 nezakonita in se razveljavi (1. točka), da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, ampak mu še traja (2. točka), tako da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo ter mu v delovno knjižico vpisati delovno dobo za celotno obdobje nezakonitega prenehanja delovnega razmerja (3. točka). Posledično navedenemu je tudi odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku obračunati bruto plačo oziroma nadomestilo plače za obdobje od 13.5.2005 dalje, od tega plačati pripadajoče davke in prispevke in izplačati neto znesek v višini 351.235,00 SIT skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih mesečnih zneskov v plačilo ter v bodoče zapadle zneske plač skupaj s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega zneska v plačilo do plačila ter mu priznati vse druge pravice in denarne zahtevke iz delovnega razmerja (4. točka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 156.050,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila (5. točka).

Tožena stranka je vložila pravočasno pritožbo iz vseh razlogov po določilih 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in naloži tožniku plačilo pravdnih stroškov tako pred sodiščem prve stopnje kot v pritožbenem postopku. Navajala je, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z 258. členom Zakona o pravdnem postopku zaslišalo le tožnika, ne pa tudi tožene stranke, čeprav je tožena stranka predlagala dokaz z zaslišanjem strank. Z navedenim je sodišče dejansko onemogočilo možnost enakopravnega obravnavanja pred sodiščem in ustavno pravico do sodnega varstva. Z navedenim je sodišče kršilo tudi načelo kontradiktornosti, prav tako pa je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka po določilih 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP. Sodišče je storilo tudi bistveno kršitev določil postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP, ker je svojo odločitev oprlo le na izpovedi prič in tožnika ne pa na podlagi zaslišanja tožene stranke in listinskih dokazov, ki jih je predložila tožena stranka, zlasti zapisnika sestanka delavcev tožene stranke z dne 17.2.2005. Iz zapisnika sestanka izhajajo zadolžitve novega vodje proizvodnje N. L. in med njimi tudi ta, da odobrava letne dopuste zaposlenih v proizvodnji, s čemer je bil seznanjen tudi tožnik. Sam tožnik je izpovedal, da mu dopusta ni odobril vodja proizvodnje pač pa mojster R. Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Tožena stranka je priglasila pritožbene stroške postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 s sprem. - ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevanih absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvene kršitve določb postopka iz 8. alinee 1. odst. 339. člena ZPP, ki določa, da je le-ta podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Iz predloženega spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku vpogledalo vso listinsko dokumentacijo vloženo od A 1 do A 14 in tudi vso listinsko dokumentacijo od B 1 do B 3, vpogledalo v spis opr. št. I Pd 603/2003 med istima pravdnima strankama ter v soglasju s strankama prebralo izpovedbo tožnika na zaslišanju 15.9.2005, zaslišalo priče A.R., I.K., B.B. in V.P. ter tudi soočilo priči B.B. in A.R.. Ugotoviti je, da sta priče, ki jih je sodišče zaslišalo predlagali tako tožeča in tožena stranka. Sodišče prve stopnje pa je pravilno izvedlo le tiste dokaze, za katere je ocenilo, da so za izvedbo postopka in odločitev nujno potrebni. Ob navedenem pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je sodišče vezano tudi na tako imenovano načelo procesne ekonomije po določilih 11. člena ZPP ki določa, da si mora sodišče prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški in onemogoči vsaka zloraba pravic, ki jih imajo stranke v postopku. Po določilih 8. člena ZPP pa sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter a podlagi celotnega uspeha postopka odloči, katera dejstva se štejejo za dokazana, kar je sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi tudi storilo.

Prav tako ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 339. člena ZPP, saj ima sodba razloge o odločilnih dejstvih in le-ta niso v nasprotju z izvedenim dokaznim postopkom, prav tako pa je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo miselno pot sodišča prve stopnje, zakaj je presodilo tako kot to izhaja iz izpodbijane sodbe.

Ob navedenem si tožena stranka tudi zmotno tolmači 258. člen ZPP, ki določa, da če se sodišče prepriča, da stranki oziroma osebi, ki jo je treba zaslišati kot stranko, niso znana sporna dejstva, ali če zaslišanje te stranke ni mogoče, lahko odloči, da se zasliši samo druga stranka. Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru pravilno ocenilo, da zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke ni bilo potrebno v konkretnem primeru in tudi ne bi moglo prispevati k drugačni rešitvi spora. Pritožbeno navajanje, da je direktorica M.H. N.L. "še posebej pooblastila za odločanje o letnih dopustih", še ne pomeni, da je bil izključno on pooblaščen za odobravanje dopustov, kar je bilo tudi sicer ugotovljeno po izvedenem dokaznem postopku.

Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je bila v konkretnem sodnem postopku toženi stranki kršena tudi ustavna pravica do sodnega varsta, ki jo sicer Ustava Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 33/91 s sprem. - URS) določa v 23. členu in določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče (1. odst.), ter da mu lahko sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom (2. odst.). Pritožbeno sodišče v ničemer ni ugotovilo (sicer le pavšalno zatrjevane) kršitve omenjene ustavne pravice.

Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da je tožena stranka tožniku dne 5.4.2005 vročila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov z odpovednim rokom 30 dni, tako da bi tožniku prenehalo delovno razmerje 5.5.2005. Zoper navedeno odpoved je tožnik sprožil sodni spor, ki ga je sodišče obravnavalo pod opr. št. I Pd 603/2005 in v zvezi z navedenim izdalo tudi zamudno sodbo dne 8.6.2005, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in izdalo tudi začasno odredbo z dne 29.4.2005, s katero je toženi stranki naložilo, da ponovno vzpostavi delovno razmerje s tožnikom. Ob vročitvi začasne odredbe je tožena stranka dne 5.5.2005 preklicala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 4.4.2005. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da enostranski preklic odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogoč in delodajalec napak pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more sanirati tako, da po vložitvi tožbe in po izdani začasni odredbi enostavno prekliče odpoved pogodbe o zaposlitvi in delavca pozove nazaj na delo ter mu nato ponovno poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi dne 12.5.2005, torej v času, ko sodišče še ni odločalo o tožbenem zahtevku, saj je izdalo zamudno sodbo, s katero je tožnikovemu tožbenemu zahtevku za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v celoti ugodilo dne 8.6.2005. Za kasnejši preklic odpovedi in vzpostavitev prejšnjega stanja bi bila potrebna tudi delavčeva privolitev oziroma njegovo soglasje. Tožnik je bil v času od 1.4.2005 do 26.4.2005 v bolniškem staležu, ko pa mu je bil bolniški stalež zaključen, je tožnik istega dne prinesel toženi stranki bolniške liste in se dogovoril tudi za izrabo letnega dopusta, kar pa je predmet konkretnega individualnega delovnega spora. Tožnik je že med koriščenjem letnega dopusta prejel tudi začasno odredbo ter preklic redne odpovedi in se je tudi poskušal po poteku prvomajskih praznikov in dopusta vrniti nazaj na delo, kar je storil dne 9.5.2005. Ob navedenem se pritožbeno sodišče strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožnik s tem, ko je prišel z namenom, da bo delal in prinesel s seboj tudi delovno obleko, s konkludentnimi dejanji izrazil soglasje, da se prvotno odpovedana pogodba o zaposlitvi ponovno vzpostavi. Tožena stranka tožniku ni dovolila vstopa in mu je vstop v tovarno prepovedoval varnostnik. Po uri in pol je tožena stranka tožniku vročila pisno obdolžitev, iz katere izhaja, da je tožnik od dne 28.4.2005 dalje samovoljno koristil redni letni dopust v trajanju skupaj šest dni. Tožnik se je udeležil zagovora, kjer je pojasnil, da mu je koriščenje dopusta kot vedno odobril mojster R..

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je v zvezi z odobritvijo letnega dopusta izvedlo obširni dokazni postopek z zaslišanjem prič A.R., I.K., B.B. in V.P. ter hkrati opravilo tudi soočenje med B.B. in A.R. ter na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je dopuste odobraval mojster R., kar se dogaja tudi še danes in na kar kaže tudi popolnoma jasna izpovedba I.K., ki je izjavil : "Še danes se dogaja, da se za dopust obrnemo k mojstru R.. Tudi za današnji prihod na sodišče sem se za dopust zmenil z R.." Čeprav je sicer zaslišani A.R. izpovedoval dokaj nedorečeno, je pri soočenju z B. priznal, da je tožniku rekel, da bo za dopust sam uredil pri L. in da je vse v redu. Iz zapisnika sestanka delavcev z dne 18.2.2005, ki ga navaja tožena stranka v pritožbi, pa tudi ne izhaja, da bi bil za odobravanje dopustov izključno pristojen le N.L., pač pa je le navedeno, da je N.L. novi vodja proizvodnje, ter da so delavcu predstavljene naslednje zadolžitve vodje proizvodnje med drugim tudi v 10. alinei "odločanje pri odsotnostih z dela (letni dopust, izhodi) zaposlenih v proizvodnji". Navedena dikcija nikakor ne pomeni, da bi imel le N.L. pristojnost odobravati dopust in da so vsem ostalim vodilnim in vodstvenim delavcem pri toženi stranki pristojnosti za odobravanje dopusta odvzete, pač pa iz zapisnika izhaja, da je direktorica pooblastila konkretnega N.L. med drugim tudi za odločanje o odsotnosti z dela, ne pa za izključno odločanje o dopustih.

Zaradi navedenega tožniku ni mogoče očitati, da je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja po določilih 2. alinee 1. odst. 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS št. 42/2002 - ZDR), ker naj bi samovoljno dne 28.4.2005 odšel na dopust in neupravičeno izostal z dela 6 delovnih dni.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 353. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške postopka, saj gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, ko po določilih 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 - ZDSS-1) delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabil procesne pravice. Prav tako pa tožena stranka v pritožbenem postopku ni uspela. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 1. odst. 165. člena ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 1301/2005
• VDS sodba Pdp 43/2006
• VDS sodba Pdp 587/2006