VDS sodba Pdp 1455/2005

Jedro

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela je nezakonita, če delodajalec pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ne poda pisne ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu in delavcu ne omogoči zagovora.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 2.2.2005, ki jo je podala tožena stranka tožnici nezakonita in se razveljavi (1. točka izreka). Posledično navedenemu je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici obračunati mesečna nadomestila plače za obdobje od 5.2.2005 do 22.5.2005, upoštevaje med strankama dogovorjeno mesečno bruto plačo tožnice v znesku 250.000,00 SIT, od obračunanih mesečnih bruto nadomestil plače pa izplačati neto zneske mesečnih nadomestil plač, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti mesečnega nadomestila plače 20. dne v mesecu za pretekli mesec, do plačila, z nakazilom na TRR tožnice pri Novi KBM, PE Ptuj in ji za obdobje od 5.2.2005 do 22.5.2005 vpisati kot delovno dobo v delovno knjižico, vse v 8 dneh, pod izvršbo (2. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške sodnega postopka v znesku 188.100,00 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, od dneva izdaje prvostopne sodbe, do plačila, vse v 8 dneh, pod izvršbo (3. točka izreka). Odločilo je, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka (4. točka izreka).

Tožena stranka je vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po določilih 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnice v celoti zavrne oziroma podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, tožnici pa naloži plačilo pritožbenih stroškov postopka. Navajala je, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj je tožnica zavajala toženo stranko o svojih znanjih, da je usposobljena za računovodska dela, da obvlada tuje jezike ipd.. Nejasni so tudi razlogi, da ima delavec glede poskusnega dela pravico do "zagovora", saj delodajalec ni dolžan spremeniti svojega stališča o poskusnem delu, čeprav bi delavec podal zagovor. Sodišče prve stopnje je tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje. Tožena stranka je tožnici celo ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas in ji s tem naredila celo uslugo. Direktor tožene stranke je tožnico kontroliral, ji dajal ustne pripombe in jo opozarjal, da je počasna, tako je bila tožnica sproti opozarjana o neuspešnem poskusnem delu. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo tudi materialno pravo. Tožena stranka je ugovarjala tudi odločitvi glede stroškov postopka. Priglasila je tudi pritožbene stroške postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega

postopka iz 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 s sprem. - ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevanih absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka in na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Pritožba smiselno uveljavlja kršitev 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da le-ta ni podana, saj sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti, prav tako njen izrek ne nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe in v sodbi so jasno navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Prav tako je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo miselno pot sodišča prve stopnje, zakaj je odločilo tako kot to izhaja iz njegove odločitve.

Neutemeljen je pritožbeni ugovor zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje po obširno in natančno izvedenem dokaznem postopku pravilno ugotovilo, da je tožena stranka pri Zavodu za zaposlovanje RS podala prijavo potrebe po delavcu za delovno mesto računovodja z uvrstitvijo v V. tarifni razred in poskusnim delom v trajanju enega meseca, s tem, da se je za zasedbo delovnega mesta zahtevalo tudi dve leti delovnih izkušenj, organizacijske sposobnosti, komunikativnost, vozniški izpit B kategorije in tekoče znanje nemškega jezika ter dobro znanje angleškega jezika. Tožena stranka je s tožnico podpisala pogodbo o zaposlitvi dne 16.12.2004 za nedoločen čas za delovno mesto računovodje, z nastopom dela z dnem 1.1.2005 in poskusnim delom v trajanju enega meseca in osnovno plačo v znesku 250.000,00 SIT bruto. Tožena stranka je v času trajanja delovnega razmerja tožnici ponudila v podpis dne 31.1.2005 nov predlog pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto administrativnih in računovodskih del in sicer za določen čas od 1.2.2005 do 30.4.2005, zaradi povečanega obsega dela in s poskusno dobo v trajanju treh mesecev. Tožnica novo predložene pogodbe o zaposlitvi ni podpisala.

Tožnici je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo dne 4.2.2005. Iz odpovedi delovnega razmerja z dne 2.2.2005 izhaja, da je tožena stranka tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS št. 42/2002 - ZDR) v 125. členu ureja poskusno delo in določa, da se v pogodbi o zaposlitvi delavec in delodajalec lahko dogovorita o poskusnem delu, le-to pa lahko traja največ 6 mesecev in se lahko podaljša v primeru začasne odsotnosti z dela. 4. odst. 125. člena ZDR pa določa, da na podlagi ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu lahko delodajalec ob poteku poskusnega dela izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. ZDR v 111. členu kot razlog za izredno odpoved delodajalca v 4. alinei 1. odst. kot odpovedni razlog določa tudi neuspešno opravljeno poskusno delo.

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi nezakonit že zato, ker tožena stranka tožnici pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni podala pisne ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu in ji v zvezi s tem tudi ni omogočila zagovora, kot to določa 2. odst. 83. člena ZDR, sklicujoč se na 1. in 2. odst. 177. člena ZDR. Pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 4. odst. 125. člena ZDR je predhodna pisna ugotovitev delodajalca, da delavec ni uspešno opravil poskusnega dela. Ta pisna ugotovitev, ki ima značaj pisne obdolžitve mora biti vročena delavcu. Navedenega tožena stranka ni spoštovala in je tožnici le predhodno ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas oziroma ji nato, ker je tožnica odklonila podpis nove pogodbe, dne 2.2.2005 izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Navajanje tožene stranke, da je tožnico ves čas ustno opozarjala na njeno nezadovoljivo delo, je tako neupoštevno.

Glede na podane pritožbene ugovore pa pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da je tožnica podpisala pogodbo o zaposlitvi z nastopom dela 1.1.2005, kot to določa II. točka pogodbe o zaposlitvi, pri čemer pa pogodba o zaposlitvi v točki IV določa poskusno delo en mesec. Tako je tožena stranka s tem, ko je tožnici podala odpoved pogodbe o zaposlitvi dne 2.2.2005 tudi zamudila rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.

Zaradi navedenega tako pritožbeno sodišče na ostale pritožbene navedbe tožene stranke ne odgovarja, saj so za rešitev predmetne zadeve nebistvene.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo tudi stroške postopka upoštevaje pri tem uspeh v pravdi, kot to določa 154. člen ZPP in določilo 155. člena ZPP, ki določa, da sodišče prizna le tiste stroške, ki so bili za pravdo potrebni. Sodišče je pri navedenem tudi pravilno upoštevalo določila veljavne Odvetniške tarife (Ur. l. RS št. 67/03 s sprem. - OT). Iz zapisnika prvega naroka za glavno obravnavo tudi izhaja, da je na prvi narok za glavno obravnavo pristopil odvetnik tožnice, pravdni stranki pa sta se celo dogovorili za sklenitev pogojne sodne poravnave pod pogojem, da je tožnica do dne 25.5.2005 pisno ne prekliče. Sodišče je tako navedeno pogojno poravnavo tudi dopustilo. Tako tudi ni v ničemer mogoče slediti pritožbenemu ugovoru, da je tožnica s svojim izostankom povzročila stroške prvega naroka.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilu 353. člena ZPP.

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Ne glede na uspeh v pravdi pa tožena stranka ne bi bila upravičena do povračila pritožbenih stroškov postopka tudi iz razloga, ker je šlo za spor po določilih 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS št. 2/2004 - ZDSS-1), ko delodajalec nosi svoje stroške postopka ne glede na izid v pravdi.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 1287/2005
• VDS sklep Pdp 1056/2006
• VDS sodba in sklep Pdp 1261/2005