<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sklep Pdp 584/2005

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2006:VDS.PDP.584.2005
Evidenčna številka:VDS03792
Datum odločbe:07.09.2006
Področje:delovno pravo
Institut:izredna odpoved - zagovor - pravica do obrambe - pisna obdolžitev

Jedro

Delavkina pravica do obrambe ni kršena in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita, če delavka poda zagovor takoj po tem, ko ji je ustno predočena in vročena pisna obdolžitev.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožena stranka tožnici dne 16.8.2004 in jo razveljavilo ter toženi stranki naložilo, da tožnico pozove nazaj na delo na delovno mesto, ki ga je opravljala pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi oz. na drugo delovno mesto, ki ustreza vrsti in stopnji njene izobrazbe, ji vpisati delovno dobo v delovno knjižico, ji obračunati pripadajoče bruto plače za ves čas nezakonite odpovedi ter ji plačati po predhodnem odvodu davkov in prispevkov neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne mesečne plače v plačilo dalje do plačila in ji za ves ta čas priznati tudi vse druge pravice iz dela in po delu. Toženi stranki je naložilo, da tožnici povrne stroške postopka v znesku 184.140,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da se ne strinja z vrnitvijo tožnice nazaj na delo kljub ugotovljeni hujši kršitvi z odtujevanjem denarja in kljub do konca omajanemu zaupanju v delo tožnice. Odnosi med tožnico in sodelavci so tako omajani, da nadaljevanje dela ni več mogoče. Tožnici je bila dana možnost zagovora in vročeni so ji bili vsi potrebni dokumenti. Zato bi moralo sodišče prve stopnje pogoje za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi presojati vsebinsko. Tožena stranka meni, da je ravnala v skladu s 83. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002), takoj po ugotovljeni kršitvi je o tem obvestila tožnico in jo seznanila z nadaljnjimi postopanji, vročila ji je tudi vabilo na zagovor, ki ga je tožnica podala. O tem je bil narejen zapisnik. Pisno je bil obveščen sindikat. Pritožba poudarja, da v skladu z že sprejetimi stališči Vrhovnega sodišča RS ni bila dolžna izvajati formalnih postopkov in zagotavljati tožnici posebnih rokov; zadostuje vročitev pisne obdolžitve in omogočanje zagovora, pri čemer zakon roka, ki mora preteči od prvega do drugega, ne določa. Tožnici je bila zadeva kristalno jasna, očitno je bila tudi zelo dobro pripravljena na zagovor, saj je ostala hladna in zbrana vse do trenutka, ko so se ji predočila obremenjujoča dejstva. Tožena stranka je podrejeno predlagala sodišču prve stopnje, naj upošteva možnosti vrnitve tožnice nazaj na delo zaradi izredno skrhanih medsebojnih odnosov (2. odstavek 118. člena ZDR). O tem predlogu se sodišče prve stopnje ni izjasnilo. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe in zavrnitev zahtevka oz. razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožnica v odgovoru na pritožbo navaja, da zakon sicer res ne predpisuje roka za pripravo obrambe, jasno pa je, da mora biti rok primeren. V spornem primeru ni bil primeren, saj je bila tožnica takoj po prihodu z dopusta postavljena ob zid. Predlaga zavrnitev pritožbe, potrditev izpodbijane sodbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti - glede bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004) in glede pravilne uporabe materialnega prava.

ZDR ne predvideva posebnega formalnega postopka v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, za njeno zakonitost pa morajo biti vendarle izpolnjene določene procesne zahteve. Najprej mora obstajati, z zakonom določen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca so našteti v 1. odstavku 111. člena ZDR. Kot izhaja iz izredne odpovedi, je tožena stranka tožnici očitala hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti namenoma ali iz hude malomarnosti (2. alinea 1. odstavka 111. člena ZDR), ki jo je storila s tem, da si je pri izplačilu posojil iz blagajne vzajemne pomoči v juliju 2004 s prevaro prisvojila znesek 440.000,00 SIT.

Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec delavcu na podlagi 2. odstavka 83. člena ZDR omogočiti zagovor, smiselno upoštevaje 1. in 2. odstavek 177. člena ZDR, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči, oz. če delavec to izrecno odkloni, ali če se neopravičeno ne odzove povabilu na zagovor. Zakon ne določa, na kakšen način mora delodajalec delavcu omogočiti zagovor, niti tega, koliko časa mora delavcu pustiti za pripravo zagovora. V skladu s 177. členom ZDR mu mora vročiti pisno obdolžitev in določiti kraj in čas zagovora.

Tožena stranka je tožnici dne 16.8.2004 vročila pisno obdolžitev, ki ji jo je predhodno ustno predstavila M.G.Z.. Istega dne je bila hkrati z obdolžitvijo pozvana, naj obrazloži sporni dogodek, kar je v prisotnosti M.G.Z., B.T. in M.Ž. tudi storila. Obdolžena je bila, da si je prisvojila 440.000,00 SIT iz sredstev blagajne vzajemne pomoči. Prisvojitev 110.000,00 SIT je priznala in potrdila, kar je tožena stranka že izvedela od D.K., na ime katerega je tožnica vzela denar, medtem ko je prisvojitev 330.000,00 SIT zanikala. M.G.Z. je tožnici predočila, da jo čaka izredna odpoved, ki je bila pisno že pripravljena, če ne povrne vseh 330.000,00 SIT.

Iz ugotovitev sodišča prve stopnje tako izhaja, da je bil tožnici omogočen zagovor, ki ga je tudi podala. Iz zapisnika o zagovoru in izpovedi prič izhaja, da ji je bilo natančno predočeno, česa je obdolžena in o obdolžitvi je podala tudi povsem jasen zagovor : priznala je, da je vzela 110.000,00 SIT na ime D.K., ki mu je po tem, ko je bil dogodek odkrit, denar vrnila, medtem ko je za 330.000,00 SIT povedala, da jih ni vzela. Iz takega zagovora ni mogoče sklepati, da ni vedela, o čem se zagovarja. Tudi ni razvidno, da bi si, če bi imela na voljo več časa, priskrbela kakšne dokaze, ki bi jo razbremenili.

Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj šteje, da tožnica ni mogla pripraviti zagovora, saj ga je podala. ZDR ne določa, koliko časa mora imeti delavec na voljo za pripravo zagovora. Določa le, da je delodajalec dolžan delavcu omogočiti zagovor. Samo zaradi dejstva, da je bila tožnica pozvana, naj oda zagovor takoj po tem, ko ji je bila ustno predočena in vročena pisna obdolžitev (istega dne), izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita. Zagovor ji je bil omogočen in ga je tudi podala. Delodajalec si je s hitrim ukrepanjem zagotovil tožničino priznanje za prisvojitev 110.000,00 SIT, ki ni bilo izsiljeno. Iz njenega zagovora ni mogoče sklepati, da ni vedela, o čem se zagovarja. Tudi ni navajala, da bi si, če bi imela na voljo več časa, priskrbela kakšne dokaze, ki bi jo razbremenili.

Ker je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da je bila tožnici kršena pravica do obrambe, utemeljenosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po vsebini ni presojalo. Zato se je pritožbeno sodišče odločilo razveljaviti izpodbijano sodbo, kljub določbi 30. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004). Po tej določbi zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali bistvene kršitve določb postopka sodišče druge stopnje izpodbijane sodbe, s katero je sodišče prve stopnje na podlagi obravnave odločilo o zahtevku, ne sme razveljaviti in zadeve vrniti v nov postopek, če je nepravilnost mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oziroma izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Citirana določba je v postopkih pred delovnimi sodišči novost, ki je bila v zakon sprejeta predvsem zato, da se zmanjša število razveljavljenih sodb sodišč prve stopnje, da se pospeši postopek, da se zmanjšajo stroški postopka in da se izvaja sojenje v razumnem roku. Ker bo v ponovljenem postopku potrebno ugotavljati dejansko stanje v smeri, v kateri ga sodišče prve stopnje doslej ni ugotavljalo (tožničina odgovornost za očitano kršitev pogodbenih in drugih obveznosti), je tudi z vidika pravice strank do pritožbe primerneje, da o zadevi ponovno odloči sodišče prve stopnje. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ugotovi, ali so podani pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in sicer ali je podan odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR in ali ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh strank nadaljevanje delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka ni bilo možno (110. člen ZDR). Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni bilo pogojev za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, se bo moralo opredeliti tudi o predlogu tožene stranke za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi na podlagi 2. odstavka 118. člena ZDR.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

 


Zveza:

ZDR člen 83, 83/2, 111, 177, 177/1, 177/2, 83, 83/2, 111, 177, 177/1, 177/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zODM0MQ==