<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sodba in sklep Pdp 1261/2005

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2006:VDS..PDP.1261.2005
Evidenčna številka:VDS03791
Datum odločbe:28.09.2006
Področje:delovno pravo
Institut:izredna odpoved - pogodba o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - zagovor

Jedro

Tožnik je zaprosil za preložitev zagovora dan pred predvidenim zagovorom, ki ga je tožena stranka morala opraviti, če je želela spoštovati 15 dnevni subjektivni prekluzivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnik v vlogi z ničemer ni opravičil svoje odsotnosti. Zgolj navajanje, da je delavec v bolniškem staležu, ni opravičljiv razlog za to, da se zagovora ni udeležil, tožena stranka pa zagovora na podlagi takega opravičila tudi ni bila dolžna preložiti.

 

Izrek

Pritožba zoper sodbo se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje (I. točka izreka) potrdi.

Pritožbi zoper sklep se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (II. točka izreka) se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 14.7.2004, za ugotovitev, da je tožena stranka tožniku nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi, da ima tožnik pri toženi stranki sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas in mu še vedno traja, za vrnitev nazaj v delovno razmerje za nedoločen čas ter za obračun bruto plač, odvod davkov in prispevkov ter za izplačilo neto plač za čas od 14.7.2004 dalje do reintegracije v delovno razmerje, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne plače do plačila. S sklepom je zavrglo tožbo v delu zahtevka, s katerim je tožnik zahteval razveljavitev sklepa z dne 10.5.2004 o izrečenem disciplinskem ukrepu opominu. Odločilo je, da vsaka stranka krije sama svoje stroške postopka.

Zoper sodbo in sklep se pritožuje tožnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002, 2/2004). V zvezi s sklepom o zavrženju tožbe za razveljavitev sklepa z dne 6.5.2004 navaja, da sodišče prve stopnje napačno ugotavlja, da v tem postopku tožnik ni imel pooblaščenca. Iz dosedanjih navajanj tožnika, zlasti pa iz izpodbijanega sklepa izrecno izhaja, da ima tožnik pooblaščenca. Tožnik je v spis vložil pooblastilo z dne 26.4.2004. Tožena stranka je priglasitev pooblastila tudi sprejela in pooblaščencu posredovala novo pisno obdolžitev in vabilo na zagovor. Zagovor naj bi bil podan v prisotnosti pooblaščenca 6.5.2004. Vabilo je tožnik prejel šele 6.5.2004, kar je vsekakor šteti za prepozno. O vseh navedenih okoliščinah pričajo listine v spisu, ki pa jih sodišče prve stopnje ni pogledalo, zato tudi ni ugotovilo, da je bil tožnik vabljen nezakonito. Nezakonitost postopka, ki ga je tožena stranka vodila zoper tožnika pa je nesporno razvidna tudi iz drugih listinskih dokazil, zlasti zapisnika z dne 26.4.2004. Tožena stranka je o odgovornosti tožnika za kršitev delovnih obveznosti odločala 26.4.2004 ob 14.00 uri in tedaj sprejela odločitev, da bo prišlo do prenehanja delovnega razmerja, če tožnik kršitev ne bo ponovil. Kako je potem mogoče, da se izpodbijani sklep nanaša na zagovor z dne 6.5.2004, je verjetno znano samo toženi stranki in senatu, ki je odločal v tej zadevi. Ravnanje tožene stranke kaže na očitno šikaniranje in njen namen, da se znebi tožnika kot invalida III. kategorije. Meni tudi, da je bila tožba za razveljavitev sklepa tožene stranke za očitano kršitev z dne 8.4.2004 pravočasna, saj je bila pooblaščencu odločba vročena šele z odgovorom na tožbo dne 14.10.2004. Pritožba sodišču prve stopnje tudi očita nepotrebno razglabljanje o razlogih za zaposlitev in razporeditev ter sodnem postopku, ki je bil predhodno zaključen s poravnavo. Tožniku je tožena stranka predhodno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, spor med njima v zvezi s tem pa se je končal s poravnavo tako, da je tožena stranka tožnika sprejela nazaj na delo na identično delovno mesto, ki ga je zasedal pred tem. Zato so nebistvena razglabljanja, kako in zakaj je tožniku tožena stranka tedaj odpovedala delovno razmerje. V nasprotju z obširnimi navajanji o nebistvenih stvareh pa je sodišče prve stopnje popolnoma zanemarilo nesporno in z listinskimi dokazi podkrepljeno dejstvo o tožnikovi delazmožnosti. Kot invalid III. kategorije, je tožnik vložil pri toženi stranki zahtevo za varstvo pravic in zahteval, da se ga razporedi na ustrezno delovno mesto. Prejšnje delovno mesto ni bilo za njega več ustrezno, vendar tožena stranka tega ni upoštevala in o zahtevi ni odločila. Razlog za izredno odpoved naj bi bila vinjenost tožnika, pri čemer pa sodišče prve stopnje ignorira nespoštovanje delovnopravne zakonodaje in tožnikovih pravic kot invalida III. kategorije. Tožnik bi moral biti poslan na čakanje na domu, če zanj ni bilo ustreznega delovnega mesta. Tožena stranka je zavestno kršila predpise o varnosti in zdravju pri delu tožnika, kar pomeni, da je delodajalcu dopuščeno kršiti vse pravice delavca, medtem ko se delavčeve kršitve strogo sankcionirajo. V zvezi z izpodbijano sodbo pa pritožba navaja, da sodišče prve stopnje neutemeljeno sklepa na nezakonitost danega pooblastila v zvezi z očitano kršitvijo z dne 30.6.2004. Pooblastilo niti za toženo stranko nikoli ni bilo sporno, dejstvo pa je, da pooblaščenec ni nikoli prejel sklepa z dne 14.7.2004, ki je sicer izdan v nasprotju s 110. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002). Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je namreč podana po preteku 15 dnevnega subjektivnega roka. Ne drži tudi ugotovitev sodišča, da je tožnik odklanjal sklenitev poravnave. Tožnik je bil poravnavo pripravljen skleniti tako, da se mu zagotovi delovno razmerje, pri čemer se odpove zapadlim zneskom plač. Tožnik je invalid III. kategorije in pri svoji starosti ne more pričakovati, da bo sploh še kdaj dobil zaposlitev. Po mnenju pritožbe je sodišče prve stopnje ravnalo pristransko v škodo tožnika, o čemer nenazadnje pričajo tudi številna navajanja dejstev, brezpredmetnih za to pravdo. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku v celoti ugodi ter tožniku prizna stroške postopka, podrejeno pa, da izpodbijani sklep in izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred spremenjenim senatom.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odst. 350. člena ZPP in v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga po 2. alineji 1. odst. 111. člena ZDR. Tožniku je očitala storitev hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja naklepoma ali iz hude malomarnosti. Za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je potrebno, da sta izpolnjena dva pogoja :

da je podan eden od odpovednih razlogov, ki jih določa zakon (1. odstavek 111. člena ZDR) in

da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi (1. odst. 110. člena ZDR).

Poleg tega morajo biti izpolnjene nekatere druge zahteve, ki so namenjene varstvu delavčevih pravic : vročitev pisne obdolžitve in omogočen zagovor delavca (2. odstavek 83. člena ZDR), obvestilo sindikatu, katerega član je delavec ob uvedbi postopka - če delavec tako zahteva (1. odstavek 84. člena ZDR), pisna oblika izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (86. člen ZDR) in spoštovanje subjektivnega oziroma objektivnega roka, v katerem je mogoče podati izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (2. odstavek 110. člena ZDR).

Tožena stranka je tožniku vročila pisno obdolžitev in ga povabila na zagovor, vendar se tožnik zagovora ni udeležil. Vabilo na zagovor za dan 14.7.2004 je prejel 7.7.2004. To izhaja iz priložene povratnice. Šele 13.7.2004, to je dan pred napovedanim zagovorom, je tožnik predlagal preložitev zagovora in obvestil toženo stranko, da ga v postopku zastopa odvetnik. Sodišče prve stopnje se je postavilo na napačno stališče, da tožnik ni izkazal predložitve pooblastila toženi stranki. Iz vloge z dne 13.7.2004 je razvidno, da je vlogi priloženo pooblastilo za zastopanje. Dokazno breme za trditev, da tožnik pooblastila ni predložil, bi bilo na strani tožene stranke, ki je vlogo prejela. V kolikor pooblastilo ne bi bilo priloženo, tako kot je navedeno v dopisu, bi morala tožena stranka odreagirati in zahtevati predložitev pooblastila. Ker ni izkazano, da bi kaj takega storila, je potrebno šteti, da je tožnik pooblastilo predložil. Sicer pa tožena stranka nikoli ni zatrjevala, da tožnika v postopku ni zastopal pooblaščenec. Ne glede na zmotno stališče sodišča prve stopnje v zvezi s tem pooblastilom pa je potrebno ugotoviti, da tožena stranka zaprosilu za preložitev zagovora ni bila dolžna ugoditi. Tožnik je za preložitev zaprosil dan pred predvidenim zagovorom, ki ga je tožena stranka 14.7.2004 morala opraviti, če je želela spoštovati 15 dnevni subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Kršitev je bila namreč storjena 30.6.2004. Poleg tega tožnik v vlogi z ničemer ni opravičil svoje odsotnosti, zgolj navajanje, da je v bolniškem staležu (kar je tožena stranka tudi sicer vedela), pa ni opravičljiv razlog, da se zagovora ni udeležil. Tudi sicer pa v dopisu ne zanika, da je bil 30.6.2004 na delu vinjen, svoje ravnanje opravičuje z nasprotnim ravnanjem tožene stranke, ki naj bi kršila njegove pravice invalida III. kategorije.

Izpolnjena sta tudi oba pogoja za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Iz izvedenih dokazov nedvomno izhaja, da je bil tožnik na delu dne 30.6.2004 v vinjenem stanju, v katerega se je z uživanjem alkohola spravil sam. Tožena stranka ima kot kršitev obveznosti na delu v Pravilniku o ugotavljanju psihofizičnih sposobnosti delavcev na delovnem mestu zaradi uživanja alkohola, mamil in drugih psiho-aktivnih snovi opredeljeno tudi stanje alkoholiziranosti oziroma stanje pod vplivom mamil ali drugih psiho-aktivnih snovi med delovnim časom. Dne 30.6.2004 je bilo ugotovljeno, da je tožnik med delovnim časom močno vinjen, zato je nadrejeni delavec odredil preizkus alkoholiziranosti v skladu z določbami citiranega Pravilnika. Pooblaščena družba je opravila preizkus, ki je pokazal, da je reagent v ampuli pozelenel nad polovico (tožnik je imel v krvi 1,24 gramov alkohola na kilogram krvi oziroma več kot 1,27 promila). Pri tem je nepomembno, iz kakšnih razlogov je tožnik užival alkohol, kakor tudi, ali je tožena stranka pred tem kršila njegove pravice. Delavec ima v primeru, če delodajalec krši njegove pravice ali če ne izpolnjuje svojih obveznosti, pravico zahtevati odpravo kršitve po 1. odstavku 204. člena ZDR in do sodnega varstva po 2. odstavku 204. člena ZDR. Morebitno neizpolnjevanje obveznosti delodajalca do delavca le temu ne dajejo pravice, da krši svoje pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Delavčeva obveznost je, da upošteva zahteve in navodila delodajalca (32. člen ZDR) v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja in spoštuje ter izvaja predpise o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravlja delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb (33. člen ZDR). Močna vinjenost na delu zagotovo ni v skladu z zahtevami in navodili delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, prav tako pa je v nasprotju s predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Zato je ugotovitev, da je tožnik naklepoma ali iz hude malomarnosti kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja pravilna.

Tožena stranka je nadalje utemeljeno ugotovila, da je tožnik s svojim ravnanjem pokazal neodgovoren odnos do delodajalca in do izpolnjevanja delovnih obveznosti, saj je bil na podobne kršitve že večkrat opozorjen. Zato je štela, da so podane okoliščine, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja med delodajalcem in delavcem.

Glede na navedeno je potrebno ugotoviti, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku dne 14.7.2004 zakonita. Zato je v tem delu pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo tožnika zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

Utemeljena pa je pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe v delu zahtevka, ki se nanaša na razveljavitev sklepa o izrečenem disciplinskem ukrepu opomin po sklepu z dne 10.5.2004 in o stroških postopka. Sodišče prve stopnje je namreč štelo, da je tožba, s katero tožnik izpodbija sklep o izrečenem disciplinskem ukrepu opomin z dne 10.5.2004 vložena po izteku 30 dnevnega roka iz 3. odst. 204. člena ZDR. Upoštevalo je, da je bil sklep o izrečenem disciplinskem ukrepu tožniku vročen 14.5.2004, kar sicer izhaja iz podpisa tožnika na sklepu v prilogi B 13. Tega dne je bil tožniku sklep dejansko vročen, vendar pa ni mogoče mimo dejstva, da je tožnik v disciplinskem postopku imel pooblaščenca, kar je izkazal s pooblastilom, priloženim vlogi z dne 26.4.2004. Pooblastilo in vloga sta bila toženi stranki vročena 26.4.2004, kar izhaja iz potrdila o oddaji pošiljke. Tožena stranka sklepa o izrečenem disciplinskem ukrepu tožnikovemu pooblaščencu ni vročila, oziroma ni izkazala, da mu je sklep vročila pred 14.10.2004 skupaj z odgovorom na tožbo. Kadar ima stranka pooblaščenca, rok za vložitev tožbe v tem primeru teče od vročitve sklepa pooblaščencu. Pooblaščenec je sklep prejel 14.10.2004 in ker je tožbo na razveljavitev tega sklepa vložil 20.10.2004, jo je potrebno šteti za pravočasno. Zaradi napačne uporabe materialnega prava je ostalo dejansko stanje v zvezi z disciplinskim ukrepom nepopolno ugotovljeno, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 355. člena ZPP pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo - vključno v delu o stroških postopka, saj je odločitev o teh stroških vezana na uspeh pravde glede zahtevka za razveljavitev sklepa o disciplinskem ukrepu opomin.

Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku o izrečenem disciplinskem ukrepu opominu odloči po vsebini, ponovno pa tudi o stroških postopka.

 


Zveza:

ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 83, 83/2, 110, 110/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zODM0MA==