VDS sklep Pdp 1112/2005

Jedro

Delodajalec lahko delavcu v času odpovednega roka po podani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če je delavec v odpovednem roku hujše kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe (1. odstavek izreka) se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi št. 1/A-16932-03-1 z dne 20.1.2005 (1. odstavek izreka), v preostalem (za poziv nazaj na delovno mesto vodje službe za promocijo in marketing, za izplačilo razlik v plači ter za povrnitev stroškov postopka) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (2. odstavek izreka).

Zoper 1. odstavek (ugodilni del) navedene sodbe se je iz razloga zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožena stranka ter pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo tako spremeni, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podredno pa, da jo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje pred sodišče prve stopnje.

V pritožbi je navedla, da je tožnici dvakrat odpovedala isto pogodbo o zaposlitvi; prvič je šlo za redno odpoved iz razloga nesposobnosti, nato pa ji je tekom odpovednega roka zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti podala še izredno odpoved. Z delovnim razmerjem namreč po njeni oceni ni bilo moč nadaljevati do izteka odpovednega roka. Meni, da se navedena instituta (redne in izredne odpovedi) ne izključujeta, ter da je tudi izredna odpoved iste pogodbe o zaposlitvi zakonita.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je skladno z določilom 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 36/04 - UPB2) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje sicer ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pa zmotno uporabilo materialno pravo, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom sodbe razveljavilo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 20.1.2005, ker jo je štelo za brezpredmetno. Tožnici je bila namreč že dne 10.1.2005 redno odpovedana pogodba o zaposlitvi, kar pa po stališču pritožbenega sodišča ne preprečuje naknadne izredne odpovedi iste pogodbe o zaposlitvi v primeru, ko so za to podani zakonsko določeni razlogi iz 1. odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR; Ur. l. RS, št. 42/02) in v primeru, ko so ti razlogi taki, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Držijo namreč pritožbene navedbe tožene stranke, da se instituta redne in izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi med seboj ne izključujeta. Delodajalec ima v času teka odpovednega roka, kadar prihaja do hujših kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja ali kadar so podani drugi razlogi iz zgoraj citiranega člena ZDR, še vedno možnost sicer že odpovedano pogodbo izredno odpovedati. Pri izredni odpovedi v nasprotju z redno delovno razmerje delavcu takoj preneha, pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa se ta še izvaja, torej ustvarja pravice in obveznosti za obe stranki ves čas do izteka odpovednega roka.

V konkretnem primeru je torej sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je zato po določilu 355. člena ZPP razveljavilo izpodbijani del sodbe in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ponovljenem postopku bo potrebno izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 20.1.2005 presoditi po vsebini : ali je bila odpoved pravočasna (2. odstavek 110. člena ZDR), ali je tožena stranka pri njeni podaji spoštovala zakonske zahteve glede pravice delavca do zagovora (2. odstavek 83. člena ZDR), ali je obvestila sindikat (84. člen ZDR) in ali je za odpoved obstajal zakonsko določeni razlog iz 1. odstavka 111. člena ZDR, zaradi katerega z delovnim razmerjem ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka (1. odstavek 110. člena ZDR).

V tem sporu tako sodišče prve stopnje do sedaj ni presojalo podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po vsebini, zaradi česar bo potrebno v ponovljenem postopku izpeljati celotni dokazni postopek. Tako niso podani razlogi iz 30. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/04), po katerem iz razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali bistvenih kršitev določb postopka sodišče druge stopnje izpodbijane sodbe, s katero je sodišče prve stopnje na podlagi obravnave odločilo o zahtevku, ne sme razveljaviti in zadeve vrniti v nov postopek, če je nepravilnosti moč popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov pred pritožbenim sodiščem. Namen 30. člena ZDSS-1 je le dopolnitev in preverjanje že izvedenega dokaznega postopka, ne pa prenos celotne faze dokazovanja pred pritožbeno sodišče, za kar bi šlo v tem primeru.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 940/2005
• VDS sodba Pdp 1140/2005
• VDS sodba Pdp 1287/2005