VDS sodba Pdp 1287/2005

Jedro

Dejstvo, da delavec ne opravi strokovnega izpita, samo po sebi ni razlog za negativno oceno poskusnega dela.

Sodišče ob presoji zakonitosti odpovedi preverja obstoj odpovednega razloga, ki ga je delodajalec navedel v odpovedi, ne more pa ugotavljati, ali je bil podan kak drug odpovedni razlog.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici nezakonita. Ugotovilo je, da tožnici pogodba o zaposlitvi ni odpovedana in ji delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 2.12.2004. Zato ji je tožena stranka dolžna priznati vse pravice iz delovnega razmerja ter ji izplačati plačo od dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dalje do 28.2.2005. Zahtevek tožnice za plačilo razlike v plači za čas od 1.3.2005 med plačo, ki jo je prejemala pri novem delodajalcu in plačo, ki bi jo prejemala pri toženi stranki z zakonskimi zamudnimi obrestmi je zavrnilo. Toženi stranki je naložilo, da tožnici povrne stroške postopka v znesku 57.750,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.7.2005 do plačila.

Zoper ugodilni del in odločitev o stroških postopka - 1., 2. in 4. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje - se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002, 2/2004). Navaja, da je tožnica podpisala pogodbo o zaposlitvi, v kateri se je zavezala opraviti strokovni izpit v roku treh mesecev. Pritožba očita sodišču prve stopnje, da je verjelo tožnici, da se z R.P. ni pogovarjala o strokovnem izpitu in da je bila premeščena iz Občine C.. O razgovoru med tožnico in R.P. sta izpovedali priči R.P. sama in T.V., medtem ko v zvezi s premestitvijo iz Občine C. tožena stranka ni zanikala ali trdila, da bi tožnica ne bila zaposlena prej na Občini C.. Zato meni, da so razlogi izpodbijane sodbe v nasprotju z zapisnikom na glavni obravnavi, ko naj bi bila premestitev tožnice k toženi stranki dirigirana s strani Občine C.. Iz takega zaključka je mogoče razumeti, da je bila tožnica prisiljena v zaposlitev pri toženi stranki, kar pa ne drži. Ne drži tudi to, da je imela tožena stranka namen odpovedati pogodbo o zaposlitvi tožnici po izteku trimesečnega poskusnega dela, saj za to sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage. Tudi nadaljnji razlogi sodišča, da bi tožnica po vsej verjetnosti v 6 mesečnem roku opravila strokovni izpit so v nasprotju z zapisnikom z glavne obravnave, iz katerega ni mogoče razbrati, da bi priča R.P. tako izpovedovala. Tožnici ni bil namenoma določen krajši rok poskusnega dela zato, da strokovnega izpita ne bi opravila. Taki razlogi izpodbijane sodbe so napačni. Enak strokovni izpit je v času treh mesecev opravila C.L.B.. Zato bi ga lahko tudi tožnica. Ni tudi točno, da tožnici ni bilo izročeno gradivo za pripravo na izpit ob začetku dela. Tak zaključek naj bi izhajal iz izpovedi T.V. in T.Š.. Pri njih je tožnica samo iskala dodatno literaturo, kaj drugega pa iz njunih izpovedi ne izhaja. Napačno je tudi interpretirana preostala izpoved priče T.Š.. Iz te izpovedi ne izhaja, da je priča izpit opravila v roku dveh let. Natančno je obrazložila potek opravljanja izpita in kakšna izobraževanja je imela. Vse navedeno po mnenju pritožbe predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Nadalje pritožba uveljavlja nepopolno in napačno ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z roki in načinom opravljanja izpita T.Š.. Niso tudi dokazno ocenjene izjave tožnice, kot izhajajo iz zapisnika z dne 1.12.2004. Tega dne se je tožnica zglasila na LPC, kjer se je z njo opravil razgovor v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002). Tožnica je sama želela, da se po treh mesecih delovno razmerje prekine, želela je, da se zadeva uredi tako, kot je bilo dogovorjeno, torej da je do izteka trimesečnega roka na dopustu, da omenjenega dne pride po delovno knjižico in se ji zaključi delovno razmerje, kot je bilo obojestransko dogovorjeno. Očitno si je tožnica po določenem času premislila, saj v roku treh mesecev ni našla nobene službe. To je verjetno tudi odločilni razlog, da želi izsiliti podaljšanje delovnega razmerja in zaradi česar je kasneje vložila tudi tožbo. Kako je tožnica manipulativna, bi lahko potrdila župan Mestne občine C. in direktorica Občinske uprave. Glede na navedeno pritožba predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odst. 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je tožena stranka tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker v času trimesečnega poskusnega dela ni opravila strokovnega izpita za svetovalca generalista v okviru PCMG in pridobila licence za svetovalca sprecialista v vavčerskem sistemu svetovanja oziroma kakšnega drugega izpita na državnem nivoju. Navedeni strokovni izpit in licenca naj bi bila predpogoj za opravljanje del na delovnem mestu svetovalke za podjetništvo. Iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi nadalje izhaja, da tožnica v času poskusnega dela ni opravila praktično edine obveznosti, ki jo je imela, s čimer tožena stranka utemeljuje razloge za izredno odpoved. Sodišče prve stopnje je sicer izvedlo obširen dokazni postopek o tem, na kakšen način se je tožnica pripravljala na izpit, na kakšen način so strokovni izpit opravljale druge delavke, na kakšen način se je zaposlila pri toženi stranki, kako je pridobivala literaturo za opravo izpita, in o drugih dejstvih, ki za ta spor niso pomembna. Zato na pritožbene navedbe glede posameznih nedoslednosti, ki se očitajo sodišču prve stopnje v zvezi s temi dejstvi, pritožbeno sodišče ne odgovarja. Odločilna je v izpodbijani sodbi ugotovitev, da je tožena stranka tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi izključno iz razloga, ker v času poskusnega dela ni opravila strokovnega izpita. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka v času poskusnega dela ni preverjala in ocenjevala, ali je tožnica sposobna za delo, za katero je sklenila pogodbo o zaposlitvi z vidika strokovnih, psihofizičnih in drugih zahtev. Tožena stranka ji v času poskusnega dela ni odredila dela, kljub temu, da je tožnica to zahtevala. Samo okoliščina, da tožnica v času poskusnega dela ni opravila strokovnega izpita po stališču sodišča prve stopnje ni zadosten razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.

S to odločilno ugotovitvijo soglaša tudi pritožbeno sodišče. Poskusno delo ZDR ureja v 125. členu. Ta določa, da se delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi lahko dogovorita o poskusnem delu. Poskusno delo je namenjeno preverjanju usposobljenosti delavca za delo na delovnem mestu, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Tožnica je sklenila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto svetovalka za podjetništvo dne 2.9.2004. V 5. členu pogodbe o zaposlitvi so bile opredeljene delovne naloge : svetovanje delujočim podjetjem, kmetom in potencialnim podjetnikom, sodelovanje z občinami, podjetniškimi centri, razvojnimi institucijami ter vsemi nosilci razvoja podjetništva, seznanjanje okolja z vsemi možnimi oblikami pospeševanja in razvoja podjetništva v okviru pospeševalne mreže malega gospodarstva in posameznih ministrstev ter agencij, priprava strokovnega gradiva za obveščanje ciljnih skupin, sodelovanje z ZRSZZ enoto v C. in Uradom za delo C. ter PCMG za področje brezposelnih oseb in izvajanje ostalih del, povezanih s področjem dela skladno z navodili raznih institucij, direktorja, sklepi nadzornega sveta ipd.. V 6. členu je bilo med strankama pogodbe o zaposlitvi dogovorjeno, da bo tožnica v času poskusnega dela treh mesecev opravila strokovni izpit za svetovalca generalista v okviru PCMG in pridobila licenco za svetovalca specialista v vavčerskem sistemu svetovanja oziroma kakršen koli drug strokovni izpit na državnem nivoju. Tožena stranka tožnice ni ocenjevala in ni preverjala, kako opravlja delovne naloge, katerih vsebina je določena v 5. členu pogodbe o zaposlitvi. Pogodbo o zaposlitvi ji je izredno odpovedala na podlagi 4. alineje 1. odst. 111. člena ZDR. Dejstvo, da tožnica ni opravila strokovnega izpita za svetovalca generalista v okviru PCMG in pridobila licence za svetovalca specialista v vavčerskem sistemu svetovanja oziroma pridobila kakšnega drugega strokovnega izpita na državnem nivoju pomeni, da tožnica ni izpolnjevala pogodbeno dogovorjenih obveznosti. Neizpolnjevanje pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja pa ni odpovedni razlog po 4. alineji 1. odst. 111. člena ZDR, ampak kvečjemu razlog iz 2. alineje 1. odst. 111. člena ZDR. Delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved (2. odst. 81. člena ZDR), izredno pa v primerih oziroma iz razlogov, določenih z zakonom (3. odst. 81. člena in 2. odst. 80. člena ZDR). Eden od razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je neuspešno opravljeno poskusno delo, pri čemer ne gre le za pravno kvalifikacijo ravnanja, ki se delavcu očita, temveč za odpovedni razlog. To pa je za odločitev v tem spornem primeru tudi bistveno. Sodišče lahko presoja, ali je odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca zakonita ali ne oziroma ali je dokazan zatrjevani razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Utemeljen razlog, ki opravičuje izredno odpoved, je dolžna dokazati tista stranka, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. V primeru odpovedi iz razloga po 4. alineji 1. odst. 111. člena ZDR mora delodajalec dokazati, da delavec nalog, za katere je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ni uspešno opravil. Tega pa tožena stranka ni dokazala. Iz izvedenih dokazov izhaja le, da tožnica svoje pogodbene obveznosti (oprave strokovnega izpita) ni izpolnila, kar bi lahko bil odpovedni razlog po 2. alineji 1. odst. 111. člena ZDR, česar pa ni mogoče upoštevati, saj v sodnem postopku ni mogoče "prekvalificirati" razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Kot že rečeno se lahko presoja le zakonitost tistega odpovednega razloga, zaradi katerega je delodajalec pogodbo dejansko odpovedal.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje.

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato na podlagi 1. odst. 165. člena ZPP in 1. odst. 154. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 1455/2005
• VDS sodba Pdp 940/2005
• VDS sodba Pdp 1140/2005