VDS sodba Pdp 338/2006

Jedro

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je nezakonita, če delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja, ki so bile že predmet pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovitve kršitve, ter zaradi kršitev, ki so bile storjene že v času pred podajo pisnega opozorila.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 3.5.2004 (1. točka) in ugotovilo, da je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo 2.9.2004 (2. točka). V nadaljevanju je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, to je od 2.6.2004 do 1.9.2004, priznati vse pravice iz delovnega razmerja ter ji obračunati mesečno bruto plačo v višini 426.056,07 SIT za mesece junij, julij in avgust 2004 ter, da ji je dolžna poravnati davke in prispevke in ji za čas nezakonitega delovnega razmerja vpisati delovno dobo v delovno knjižico. Pripadajoče neto mesečne plače pa ji je tožena stranka dolžna plačati skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega neto zneska v plačilo do plačila. Kar je zahtevala tožnica več (razlika do zneska 501.679,91 SIT), je sodišče zavrnilo (3. točka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v višini 201.300,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila (4. točka).

Tožena stranka je vložila pritožbo zoper sodbo (pravilno v delu s katerim je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice) iz vseh pritožbenih razlogov po določilih 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnice v celoti kot neutemeljen zavrne, podrejeno pa, da sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navajala je, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da tožnica v času od pisnega opozorila, to je od dne 2.4.2004, ko je bila opozorjena na kršitve, ni storila nove kršitve, ampak je tožena stranka po tem datumu le dodatno ugotavljala, da je tožnica pred 2.4.2004 kršila delovne obveznosti. Tožena stranka meni, da so bile tožničine kršitve delovnih obveznosti tako resne, da ji je tožena stranka zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov saj so bile kršitve takšne narave, da so onemogočale nadaljevanje delovnega razmerja. Tožnica kot vodja poslovalnice E. v Mariboru ni poskrbela, da bi se blagajne, vsaka v vrednosti 1,5 mio SIT primerno hranile in zavarovale, prav tako pa ni poskrbela, da stroški dela ne bi presegali 10% prihodka od prodaje. Sodišče je napačno opravilo izračun tožničine plače za obdobje od januarja 2004 do aprila 2004 in izračunalo, da je bilo povprečje plač 426.056,07 SIT, tožnica pa bi morala prejemati le izhodiščno bruto plačo za VII. tarifni razred Kolektivne pogodbe za dejavnosti trgovine Slovenije, ki je ob sklenitvi pogodbe znašala 153.649,00 SIT. Trgovina E. je zaradi tožničinih kršitev delovnih obveznosti poslovala z izgubo in ni dosegala planiranih rezultatov, sodišče pa pri tem ni upoštevalo, da bi tožnici pripadala le plača v višini izhodiščne plače.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 s sprem. - ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevanih absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka in na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka po določilih 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP, saj je sodišče druge stopnje lahko ugotovilo miselno pot sodišča prve stopnje, zakaj je odločilo tako kot izhaja iz sodbe, prav tako pa ima sodba razloge o odločilnih dejstvih pomembnih za odločitev, ti razlogi pa tudi niso nejasni ali med seboj v nasprotju.

Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da je tožena stranka tožnici po opravljenem zagovoru dne 3.5.2004 istega dne podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov s 30 dnevnim odpovednim rokom. Razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi je bila ugotovitev, da tožnica kot vodja trgovine ni opravljala dolžne kontrole blagajn, s čemer je bila povzročena škoda, ki se je izkazala v bilanci stanja za leto 2003, ni izpolnjevala poslovnih ciljev in so stroški dela znašala 11,2%, čeprav ne bi smeli presegati 10%, prav tako pa so v trgovini med starimi obešalniki našli tovarniško nov otroški voziček in v času pospravljanja tudi 16 moških kravat znamke Versace.

Zakon o delovnih razmerjih (Ur.l. RS št. 42/2002 - ZDR) kot odpovedni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v 3. alinei 1. odst. 88. člena določa kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (krivdni razlog), 2. odst. 88. člena pa določa, da delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če so razlogi resni in utemeljeni ter onemogočajo nadaljevanje delovnega procesa med delavcem in delodajalcem. Tožena stranka je tožnici dne 2.4.2004 po elektronski pošti poslala opomin zaradi neizpolnjevanja obveznosti, v katerem jo je opozorila na ugotovljene nepravilnosti pri poslovanju blagajn, s čemer je po določilih 1. odst. 83. člena ZDR tožnico pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve. Tožena stranka je tožnici dne 7.4.2004 podala pisno obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v katerem je navedeno, da so poleg kršitev v opominu z dne 2.4.2004 dodatno še istega dne ugotovili, da tožnica med adaptacijo ni shranila blagajn v točno določenem zaprtem prostoru, ampak v prostoru, ki je bil dostopen tujim delavcem. Tožnica je dne 3.5.2004 podala zagovor glede vseh očitanih kršitev v opominu z dne 2.4.2004 in tudi v obvestilu o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tožena stranka pa ji je istega dne podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov tožnici nezakonita iz razloga, ker le-ta po 2.4.2004 in 7.4.2004, ko je bila opozorjena na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve skladno s 1. odst. 83. člena ZDR, ni storila nobene nove kršitve, pač pa je tožena stranka le ugotavljala kršitve pogodbenih obveznosti za nazaj za čas pred pisnim opozorilom in ji tudi podala pisno obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 3. odst. 83. člena ZDR za kršitve pogodbenih obveznosti storjene pred časom, ko ji je tožena stranka podala pisno opozorilo. Namen pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve je v tem, da se delavca opozori na možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve. Kot je izpovedala zaslišana direktorica tožene stranke H.D., so se kršitve z najdenim vozičkom, kravatami Versace in nezavarovanimi blagajnami nanašale na obdobje v januarju 2004, prav tako pa so se prekoračitve stroškov dela nanašale na poslovanje v letu 2003. Tako je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov podana dne 3.5.2004 nezakonita iz razloga, ker je tožena stranka tožnici podala odpoved pogodbe o zaposlitvi za kršitve, ki jih je tožnici očitala že v pisnem opozorilu iz 1. odst. 83. člena ZDR, prav tako pa je šlo za kršitve, ki jih je tožnica storila v času pred pisnim opozorilom na izpolnjevanje obveznosti.

Sodišče prve stopnje je tožnici pravilno priznalo tudi nadomestilo plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pa do zaposlitve pri drugem delodajalcu, saj tožnica ni zahtevala več vrnitve nazaj na delo pri toženi stranki. V primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ima delavec pravico do nadomestila plače v višini, kot če bi delal in mu delovno razmerje ne bi prenehalo in sicer na podlagi določil 169. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS št. 83/01 - OZ). Tako je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožnici priznalo znesek v višini 426.056,07 SIT bruto mesečno, navedeni znesek pa predstavlja povprečno prejeto plačo tožnice za čas od januarja 2004 - aprila 2004 to je za zadnje mesece pred prenehanjem delovnega razmerja. Tako ni mogoče slediti pritožbenemu ugovoru, da bi bila tožnica upravičena le do plačila plače do izhodiščne plače za VII. tarifni razred po določilih Kolektivne pogodbe za dejavnosti trgovine, saj tožena stranka ni z ničemer dokazala, da bi tožnici pripadala le osnovna plača in ni dokazala, da trgovina ne bi dosegala planiranih rezultatov, prav tako tožnici tudi niso bile dokazane kršitve delovnih obveznosti in tožena stranka tudi ni dokazala izgube, ko naj bi tožnici pripadala le osnovna plača.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, za kar je imelo pravno podlago v določilih 353. člena ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 163/2004
• VDS sodba Pdp 378/2006
• VDSS sodba Pdp 379/2009