VDS sodba Pdp 1398/2005

Jedro

Delodajalec ni dolžan že ob prvi ugotovitvi negativnega poslovanja začeti z odpuščanjem delavcev. Potrebno je daljše časovno obdobje za spremljanje trenda poslovanja in ugotavljanje rentabilnosti. Delodajalec se sam odloči, katere sanacijske ukrepe bo sprejel in kdaj bo posegel po kadrovskih ukrepih (odpuščanje delavcev). Odpoved je pravočasna, če je podana v roku 30 dni od seznanitve z razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, to je od sprejema zadnje analize rentabilnosti tožnikove dela.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika po razveljavitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 29.3.2005, ugotovitvi, da delovno razmerje tožniku pri toženi stranki še ni prenehalo in še traja, ponovnem pozivu na delo in priznanju vseh pravic iz delovnega razmerja. Odločilo je, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je tožena stranka zamudila 30-dnevni rok za podajo odpovedi. Do postopnega upadanja prometa pri toženi stranki je prišlo že jeseni leta 2004, zato bi tožena stranka morala podati odpoved že jeseni 2004. Eden od vzrokov za upadanje prometa je bil tudi tožnikov bolniški stalež. Glede na dosežen promet je še vedno podana potreba po tožnikovem delu. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje, podrejeno pa, da jo spremeni in zahtevku ugodi.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka navaja, da je roke za podajo odpovedi v celoti upoštevala. V mesecu februarju 2005 je toženkin računovodski servis izdelal bilanco njenega poslovanja za leto 2004, ki jo je tožena stranka analizirala 8.3.2005 in v zakonsko določenem roku podala odpoved. Predlaga zavrnitev tožnikove pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ni bila podana v roku 30 dni od seznanitve z razlogi, kot je to določeno v 5. odstavku 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. št. 42/02). Iz obrazložitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 29.3.2005 (priloga A2) je razvidno, da je direktor tožene stranke dne 8.3.2005 skupaj s sodelavci analiziral rezultate poslovanja na področju tožnikovega dela. Pri tem je ugotovil, da je zaradi nerentabilnosti poslovanja tožnikovo delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postalo nepotrebno. Zato je tožnika dne 18.3.2005 tudi pisno obvestil o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (priloga B3) in mu nato dne 29.3.2005 podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Pri tem je zmotno pritožbeno stališče, da bi moral delodajalec že ob prvi ugotovitvi negativnega poslovanja v mesecu septembru 2004 začeti odpuščati delavce, ker sicer lahko zamudi roke, določene v 5. odstavku 88. člena ZDR.

Ugotavljanje obstoja ekonomskih razlogov (padec prometa) po naravi stvari poteka dalj časa. Tako je bilo tudi toženi stranki za spremljanje trenda poslovanja in ugotavljanja nerentabilnosti potrebno daljše časovno obdobje z namenom, da po analizi poslovanja sprejme ustrezne sanacijske ukrepe. V presoji tožene stranke pa je, za katere ukrepe sanacije se odloči in tudi na kateri točki ugotovi, da mora ob ugotovljenih ekonomskih težavah poseči tudi po kadrovskih ukrepih, tako da odpusti delavce. Po preučitvi podatkov dne 8.3.2005 in potem, ko je tožnika obvestila o nameravani odpovedi dne 18.3.2005, je tožena stranka podala še redno odpoved dne 29.3.2005. Tožena stranka je zato ravnala zakonito in podala odpoved v subjektivnem roku 30 dni in v objektivnem roku šestih mesecev od nastanka razloga.

Pritožbena navedba, da je padanje prometa na severnoprimorskem območju med drugim posledica bolniškega staleža, je pritožbena novota in je pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz ekonomskih razlogov. Območje, na katerem je tožnik vozil blago, je bilo zaradi nerentabilnosti opuščeno. Nerentabilnost poslovanja je razvidna iz podatkov o prometu tožene stranke v letu 2004 ter za meseca januar in februar 2005 (priloga B3), saj je od meseca julija 2004 začel naglo upadati. Padanje prometa in posledično opustitev tržišča pa potrjujeta tudi izpovedbi direktorja in vodje za prodajo zmrznjenega programa J.B.. Iz njunih izpovedi je razvidno, da so bili stroški poslovanja na območju, kjer je tožnik vozil blago, previsoki, zaradi česar so bili prisiljeni ukiniti progo, na kateri je tožnik vozil. Skladno z določbo 1. alineje 1. odst. 88. člena ZDR je zaradi ekonomskih razlogov na strani tožene stranke tožnikovo delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postalo nepotrebno. Pritožbeni očitek tožene stranke, da doseženi promet ni bil nizek, zato ni utemeljen. Ob tem višina prometa, ki bi še upravičevala potrebo po nadaljnjem pokrivanju opuščenega območja, ne more biti predmet sodne presoje, saj gre za poslovno odločitev, ki je v izključni pristojnosti delodajalca in sodišče vanjo ne sme posegati.

Zaradi vsega navedenega in ker pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 845/2005
• VDS sodba Pdp 484/2005
• VDS sodba Pdp 396/2006