<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sodba Pdp 1573/2005

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2006:VDS.PDP.1573.2005
Evidenčna številka:VDS03762
Datum odločbe:21.09.2006
Področje:delovno pravo
Institut:odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji za določitev presežnih delavcev

Jedro

Pri individualnih odpustih ni potrebno uporabiti kriterijev za določitev presežnih delavcev. Če delodajalec kriterije uporabi, je njegova izbira delavcev, glede katerih je prenehala potreba po opravljanju njihovega dela, lahko zgolj bolj objektivna.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice na ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, na ugotovitev, da ji delovno razmerje ni prenehalo, ampak še traja, na vrnitev nazaj na delo in na izplačilo plač, za čas ko ni delala. Odločilo je, da tožena stranka sama nosi svoje stroške postopka.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožeča stranka iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je dejanski razlog odpovedi pogodbe o zaposlitve bolniški stalež v letu 2005, zaradi česar je predlagala sodišču, da pozove toženo stranko k predložitvi podatkov o bolniškem staležu za zaposlene. Za ocenjevanje delovne uspešnosti v obdobju od leta 2000 do 2005 tožnica ni vedela in ne verjame, da bi bilo izvedeno. Delovno uspešnost so po njenem vedenju ocenjevali le v letu 2005. Zaradi bolniškega staleža iz naslova delovne uspešnosti ni dobila točk. Kot pridna in uspešna delavka bi po tem kriteriju v času dela dobila 20 točk. V kolikor bi bili kriteriji iz Pravilnika o reševanju trajno presežnih delavcev uporabljeni pošteno, ne bi mogla zbrati najmanj točk. V primeru, da bi enako število točk doseglo več delavcev, bi bilo potrebno upoštevati tudi tožničino zdravstveno stanje kot korekcijski kriterij. Zato predlaga, da se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in spremeni tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka predlaga, da se pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje. Navaja, da je Pravilnik o reševanju trajno presežnih delavcev veljaven akt, ki je bil ocenjen s strani sindikata, zaradi česar ga je tožena stranka morala upoštevati. Ocenjevanje delovne uspešnosti pri toženi stranki je bilo izvedeno v mesecu juliju 2005 na podlagi preteklega dela, zajema obdobje od leta 2000 do 2005 in je potekalo na podlagi poročil in ocene nadrejenih vodij in konkretne realizacije v odstotku od predpisane norme. Tožničin bolniški stalež na ocenjevanje ni vplival, saj se je upoštevalo le opravljeno delo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pri toženi stranki na podlagi Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest in organizaciji podjetja z dne 15.7.2005 prišlo do ukinitve delovnega mesta "pletilje". Oblikovano je bilo delovno mesto "upravljalec tekstilnih strojev". Na tem delovnem mestu je tožena stranka potrebovala šest delavcev. Število delovnih mest je bilo skrčeno, tako da na novih delovnih mestih ni bilo mogoče zaposliti vseh delavcev. Delo tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (pletilja) je postalo nepotrebno, možnosti za zaposlitev pod spremenjenimi pogoji pa ni bilo, ker je imela tožena stranka ustrezna delovna mesta že zasedena. Končna odločitev, kateremu delavcu bo odpovedana pogodba o zaposlitvi, kateremu pa bo ob odpovedi ponujena nova pogodba o zaposlitvi je prepuščena toženi stranki. Sodišče prve stopnje je na podlagi podatkov iz izkazov poslovnega izida v obdobju od 1.1. do 30.9.2005 ugotovilo tudi izgubo tožene stranke. Pritožbeno sodišče zato soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožena stranka na podlagi 1. alineje 1. odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002) tožnici zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz organizacijskih in ekonomskih razlogov.

Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na tožničino izpolnjevanje kriterijev in ocenjevanje tožene stranke, so neutemeljene. V obravnavani zadevi namreč ni šlo za odpoved večjemu številu delavcev. Če gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na podlagi 1. alineje 1. odstavka 88. člena ZDR, delodajalec ni dolžan uporabiti kriterijev iz pravilnika o reševanju trajno presežnih delavcev. ZDR pripravo programa in uporabo kriterijev določa le v primeru odpovedi večjemu številu delavcev (96. člen ZDR), medtem ko v primeru individualnih odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalcu tega ne nalaga.

Delodajalec je na delovnem mestu "upravljalec tekstilnih strojev" sicer uporabil interne kriterije zaradi lažje odločitve, komu od zaposlenih delavcev, ki so opravljali primerljiva dela kot tožnica, bo ponudil v podpis nove pogodbe o zaposlitvi. Na ta način je delodajalčeva izbira lahko le bolj objektivna. Na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 1. alineji 1. odstavka 88. člena ZDR pa uporaba kriterijev ne vpliva.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

 


Zveza:

ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 100, 88, 88/1, 88/1-1, 100.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zODMxMg==