VDS sklep Pdp 105/2006

Jedro

Finančne težave dolžnika same po sebi ne izkazujejo nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali močno otežena, ampak so konkretna ravnanja tožnika tista, ki povzročijo to nevarnost. Ni potrebno, da bi dolžnik s premoženjem razpolagal prav z namenom, da bi onemogočil ali otežil uveljavitev terjatve, vendar mora biti verjetno izkazano, da utegne biti zaradi njegovega razpolaganja terjatev onemogočena ali otežena. Dolžnik je večkrat objavil oglas za prodajo vseh premičnin, izogibal se je plačilu in imel nezadostna sredstva na transakcijskih računih za poplačilo tožničinih terjatve, zato je pravilna ugotovitev, da obstoji nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena.

 

Izrek

Pritožbi tožene stranke z dne 1.12.2005 se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 21.11.2005 spremeni tako, da se spremenjen v celoti glasi :

"Ugovoru tožene stranke zoper sklep z dne 24.10.2005 se delno ugodi in se sklep o začasni odredbi v I. A in 1. odstavku II. A točke izreka spremeni tako, da se ta del glasi :

"A) Toženi stranki se v korist tožeče stranke zaradi zavarovanja denarne terjatve v znesku 1.124.159,40 SIT izda začasna odredba, s katero se naloži :

I.

Banki G., da mora toženi stranki ali komu drugemu po nalogu tožene stranke odreči izplačilo denarnega zneska v višini 1.124.159,40 SIT s transakcijskega računa tožene stranke št. XXXXXXX,

II.

Banki V., da mora toženi stranki ali komu drugemu po nalogu tožene stranke odreči izplačilo denarnega zneska v višini 1.124.159,40 SIT oz. do razlike med tem zneskom in zneskom, zadržanim pri Banki G., s transakcijskega računa tožene stranke št.XXXXXXX.

Predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje terjatve iz naslova :

* zakonskih zamudnih obresti od zneskov : 1.124.159,40 SIT, tekočih od dne 1.11.2004 do plačila, 100.000,00 SIT, tekočih od dne 1.11.2004 do 21.1.2005 in 30.000,00 SIT, tekočih od dne 1.11.2004 do 8.6.2005 ter

* sodnih stroškov v višini 75.020,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od dneva izdaje prvostopne sodbe do plačila.

se zavrne."

Tožnica je dolžna povrniti toženi stranki pritožbene stroške v znesku 4.311,00 SIT, v petnajstih dneh pod izvršbo.

Tožnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke zoper ugodilni del sklepa o začasni odredbi z dne 24.10.2005, s katero je naložilo Banki G., da toženi stranki ali komu drugemu po njenem nalogu odreče plačilo denarnega zneska 1.124.159,40 SIT ter zakonskih zamudnih obresti od zneskov in datumov, izhajajočih iz I. točke sklepa, s transakcijskega računa tožene stranke, Banki V. pa enako, če na računu Banki G. ne bo sredstev za zavarovanje terjatve oz. do višine razlike, če na računu Banki G. ne bo dovolj sredstev za zavarovanje cele terjatve. Odločilo je, da začasna odredba velja do popolnega poplačila terjatev tožnice in da ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve.

Zoper sklep se pritožuje tožena stranka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno določilo čas trajanja začasne odredbe, saj je odločilo, da velja do popolnega poplačila terjatev. S tem je v bistvu že odločilo o glavni stvari, na kar je tožena stranka opozorila v ugovoru, o tem pa sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zavzelo nobenega stališča. Ni upoštevalo niti spornosti terjatev, niti stroškov. Meni tudi, da nista podana pogoja za izdajo začasne odredbe po 2. in 3. točki 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS št. 40/2004 - Uradno prečiščeno besedilo). Tožnica je s predlogom za izdajo začasne odredbe predložila sodišču zemljiškoknjižna izpiska, iz katerih je razvidno, da so bile nepremičnine zastavljene v letu 1995, 1996 in 2004, iz transakcijskih računov pa izhaja, da tožena stranka nima neporavnanih obveznosti. Zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin še ni razpolaganje s premoženjem. Nad toženo stranko je bil s sklepom z dne 7.10.2005 začet postopek prisilne poravnave, ki toženo stranko omejuje v razpolaganju s premoženjem. Tožničina terjatev iz naslova odpravnine je privilegirana, ni pa privilegiran ostali del terjatve. O tem se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu tudi ni izreklo. Pritožba tudi meni, da so stroški, ki naj se zavarujejo z začasno odredbo, odmerjeni nepravilno. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se prvotnemu ugovoru ugodi in se predlog za izdajo začasne odredbe zavrne. Priglaša pritožbene stroške.

Tožnica je na pritožbo odgovorila. V postopku izvršbe in zavarovanja se po 15. členu ZIZ smiselno uporabljajo določbe ZPP, če ni v tem ali drugem zakonu določeno drugače. Tako se v tem postopku smiselno uporabljajo tudi določbe ZPP o pritožbi zoper sklep (363. do 366. člen ZPP) in na podlagi 366. člena ZPP določbe o pritožbi zoper sodbo. Na podlagi posebnih določb ZPP o pritožbi zoper sklep tudi v pritožbenih postopkih v zvezi z začasno odredbo velja, da se pritožba nasprotni stranki pošlje le v vednost, nima pa ta pravice nanjo odgovoriti. Če kljub temu odgovori, pritožbeno sodišče odgovora po vsebini ne upošteva.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor tožene stranke, ki ga je ta podala zaradi izdane začasne odredbe. Ugotovilo je, da je ugovor neutemeljen, ker je terjatev tožnice verjetno izkazana, podana pa je tudi nevarnost, da bo tožničina terjatev onemogočena ali otežena.

Pritožba na ugotovitev, da je terjatev iz naslova odpravnine verjetno izkazana, nima pripomb, za stroške postopka, ki naj se do višine 75.020,00 SIT tudi zavarujejo pa meni, da niso pravilno odmerjeni. Pritožbeno sodišče se strinja, da je terjatev iz naslova odpravnine verjetno izkazana, prav tako pa tudi terjatev iz naslova stroškov postopka. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje obrazložilo, katere stroške je upoštevalo (za predlog, materialne stroške, DDV in sodne takse). Že do izdaje izpodbijanega sklepa so stroški večji od zavarovanih, zato je ugovor tožene stranke o napačni odmeri neutemeljen (zakaj niso odmerjeni pravilno, pritožba ne pojasni).

Glede terjatev iz naslova obresti in stroškov, ki jih je sodišče prve stopnje tudi zavarovalo z začasno odredbo, pritožba utemeljeno opozarja, da je bil nad toženo stranko dne 7.10.2005 začet postopek prisilne poravnave (vpis v sodni register 10.10.2005). Po 1. odstavku 36. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur. l. RS št. 67/93 - 52/99) od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo, niti izvršbe v zavarovanje. Ta določba se po 4. odstavku istega člena ne nanaša na upnike iz 2. odstavka 160. člena ZPPSL. Odpravnina delavcu, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je po 4. točki 2. odstavka 160. člena ZPPSL privilegirana terjatev, vendar le do višine glavnice. Obresti in stroški niso privilegirana terjatev, zato zanje velja omejitev iz 1. odstavka 36. člena ZPPSL. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da se sodišče prve stopnje tega tudi zaveda, zato bi moralo ugovoru tožene stranke v tem delu ugoditi. Ker je ugovor kljub temu v celoti zavrnilo in je torej napačno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep na podlagi 4. točke 358. člena ZPP delno spremenilo tako, kot to izhaja iz izreka tega sklepa To pomeni, da je ugovoru ugodeno v delu, ki se nanaša na izdajo začasne odredbe v zavarovanje terjatve iz naslova "zakonskih zamudnih obresti od zneskov : 1.124.159,40 SIT, tekočih od dne 1.11.2004 do plačila, 100.000,00 SIT, tekočih od dne 1.11.2004 do 21.1.2005 in 30.000,00 SIT, tekočih od dne 1.11.2004 do 8.6.2005 ter sodnih stroškov v višini 75.020,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od dneva izdaje prvostopne sodbe do plačila".

Glede ostalega dela verjetno izkazane terjatve (glavnice odpravnine) pa je pritožba neutemeljena. Ugotovitev, da obstaja nevarnost otežene ali onemogočene izterjave sodišče prve stopnje utemeljuje s tem, da je tožena stranka v časopisu objavila oglas za prodajo poslovne stavbe in proizvodnih objektov, skupaj z zemljiščem. Vse nepremičnine so tudi že obremenjene z zaznambo izvršljivosti terjatev, vknjižena je prepoved odtujitve in obremenitve v korist Banke G.. Poleg tega tožena stranka sama navaja, da ima finančne težave, zaradi katerih ne more plačati odpravnine. Na transakcijskih računih nima toliko denarja, da bi lahko poravnala obveznost do tožnice.

Finančne težave tožene stranke sicer še ne izkazujejo nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve otežena ali onemogočena. O tem je sodna praksa zavzela stališče v številnih primerih (npr. Pdp 206/2005, Pdp 223/2005). Konkretna ravnanja dolžnika so tista, ki povzročijo nevarnost, da bo uveljavitev terjatve otežena ali onemogočena. Ni sicer potrebno, da dolžnik s svojim premoženjem razpolaga prav z namenom oteževanja in onemogočanja uveljavljanja terjatev, vendar pa mora biti verjetno izkazano, da utegne biti zaradi razpolaganja uveljavitev terjatve otežena ali onemogočena. Vsako razpolaganje s premoženjem ni ravnanje, ki že kaže na to nevarnost, saj je razpolaganje s premoženjem zakonita pravica lastnika. Vendar pa sodišče prve stopnje svoje odločitve ni oprlo le na dejstvo, da tožena stranka preko časopisnega oglasa prodaja svoje nepremičnine, ampak je nevarnost obravnavala v širšem kontekstu. Tožena stranka bi morala tožnici izplačati odpravnino ob prenehanju delovnega razmerja, vendar je izplačilo odložila in ji obljubila izplačilo v večih obrokih. Kljub temu ji je plačala le dva, skupaj 130.000,00 SIT, več pa ne. To dejstvo, prodaja nepremičnin in nezadostna sredstva na transakcijskih računih pa tudi po oceni pritožbenega sodišča kažejo na verjeten obstoj nevarnosti, da bo tožničina terjatev otežena oz. onemogočena. Zato je v tem delu - glede zavrnitve ugovora zoper sklep o začasni odredbi, ki se nanaša na zavarovanje glavnice, zavrnilo in potrdilo v nespremenjenem delu izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

V zvezi s trajanjem začasne odredbe pritožba neutemeljeno poudarja, da je s tem sodišče že vnaprej odločilo o glavni stvari. Sodišče prve stopnje je bilo dolžno določiti čas trajanja veljavnosti začasne odredbe. Ni v nasprotju z zakonom, če je trajanje določilo do popolnega poplačila, saj je po 267. členu ZIZ začasno odredbo mogoče izdati (in torej lahko traja) celo že po koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvršba.

Tožena stranka je s pritožbo uspela približno v deležu 15 %. Od priglašenih stroškov je upravičena do povrnitve stroškov za pritožbo v višini 200 točk, povečanih za 2 % materialnih stroškov in 20 % DDV, skupaj do 26.840,00 SIT in stroškov sodne takse za pritožbo v znesku 1.900,00 SIT (100 taksnih točk). Priznani stroški znašajo 28.740,00 SIT, glede na uspeh s pritožbo pa je upravičena do povrnitve 4.311,00 SIT.

Tožnica krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo, ker ta v primeru pritožbe zoper sklep ni dovoljen.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 1186/99
• VDS sklep Pdp 912/96
• VSL sklep II Cpg 50/00