VDS sklep Pdp 677/2004

Jedro

Rok za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz 5. odstavka 88. člena ZDR je materialni prekluzivni rok, na katerega sodišče pazi po uradni dolžnosti. Če se presoja zakonitost podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, mora sodišče pravočasnost odpovedi preveriti po uradni dolžnosti in v okviru materialnega procesnega vodstva poskrbeti, da se v tej zvezi navedejo odločilna dejstva. Če tega ne stori, sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnikov za razveljavitev rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga (1. odstavek izreka sodbe). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (2. odstavek izreka sodbe). Ugotovilo je, da je tožena stranka tožnikom zakonito podala redne odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj se je zaradi upada naročil zmanjšala proizvodnja. Rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi ni podala tolikšnemu številu delavcev, da bi morala upoštevati določbe ZDR glede redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov. Zaključilo je, da je pri toženi stranki šele potem, ko so tožnikom že bile podane redne odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga, prišlo do spremembe delodajalca po 73. členu ZDR, zato tožniki ne morejo zahtevati ugotovitve, da nezakonito niso bili prevzeti na delo k delodajalcu - prevzemniku.

Zoper sodbo se po svojem pooblaščencu pritožujejo tožniki M.D.Č, I.R. in J.Š. iz pritožbenih razlogov zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, tožnik M.H. pa se po svojem pooblaščencu pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Tožniki predlagajo, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbenim zahtevkom za razveljavitev rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga ugodi, toženi stranki pa naloži povračilo stroškov postopka oz. podrejeno, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbah navajajo, da je tožena stranka zamudila rok za podajo odpovedi iz 5. odstavka 88. člena ZDR, saj so razlogi za podajo odpovedi nastali že v začetku leta 2003, tožena stranka se je z njimi seznanila najkasneje v začetku poletja 2003, tožnikom pa so bile odpovedi podane šele 17.6.2003. Podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga so nezakonite tudi zato, ker bi tožena stranka pri podaji odpovedi morala uporabiti določbe o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov glede na to, da je prezaposlila 70 od 125 delavcev.

Pritožbi sta utemeljeni.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem pa je skladno z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 do 2/2004, v nadaljevanju : ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, saj v sodbi glede zakonitosti podanih rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni razlogov o odločilnih dejstvih.

Skladno z 2. odstavkom 81. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS št. 42/2002, v nadaljevanju : ZDR) lahko delodajalec delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi le, če za to obstaja utemeljen razlog, kar je dolžan v morebitnem sporu tudi dokazati (1. odstavek 82. člena ZDR). Če delavcu poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga skladno s 1. alineo 1. odstavka 88. člena ZDR, je dolžan dokazati, da je za odpoved pogodbe o zaposlitvi obstajal resen in utemeljen razlog in da nadaljevanje delovnega razmerja ni bilo mogoče (2. odstavek 88. člena ZDR), da je pri podaji odpovedi spoštoval postopek, ki ga določa ZDR (obvestilo o nameravani odpovedi, obvestilo sindikatu, če delavec to zahteva), ter da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana pravočasno (5. odstavek 88. člena ZDR). V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov pa mora dokazati, da so odpovedi podane pravočasno po predhodno pravilno izvedenem postopku po določbah ZDR od člena 96. do člena 102. Le če delodajalec uspe dokazati, da so bili vsi navedeni zakonski pogoji za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpolnjeni, sodišče lahko zaključi, da je podana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita. V kolikor pa vseh dejstev, ki so potrebna za tak zaključek, ne ugotovi, sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oz. ta sploh niso ugotovljena.

Sodišče prve stopnje se je v navedenem sporu glede zakonitosti podanih rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožnikom pravilno opredelilo do vprašanja, ali so obstajali razlogi za podajo odpovedi in pravilno zaključilo, da je tožena stranka dokazala poslovni razlog za podajo rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi. Ni pa se opredelilo do vprašanja, ali so bile odpovedi pogodbe o zaposlitvi podane pravočasno glede na rok iz 5. odstavka 88. člena ZDR, ki od delodajalca zahteva, da mora odpoved podati najkasneje v 30-ih dneh od seznanitve z razlogi za redno odpoved in najkasneje v 6-ih mesecih od nastanka razloga. Ker je rok za podajo odpovedi materialni prekluzivni rok, to pomeni, da po preteku navedenega 30-dnevnega subjektivnega oz. 6-mesečnega objektivnega prekluzivnega roka delodajalec izgubi pravico delavcu podati odpoved pogodbe o zaposlitvi. Na prekluzivne roke mora, (za razliko od zastaralnih rokov, na katere pazi na ugovor stranke) sodišče na vseh stopnjah paziti po uradni dolžnosti. Zato bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti preveriti, ali je bil rok za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz 5. odstavka 88. člena ZDR prekoračen in v okviru materialnega procesnega vodstva skladno s 285. členom ZPP poskrbeti, da se v tej zvezi navedejo odločilna dejstva. S tem, ko se sodišče prve stopnje do pravočasnosti podanih odpovedi ni opredelilo, ni ugotovilo odločilnih dejstev v zvezi s presojo zakonitosti podanih odpovedi. Pritožbeno sodišče je zato skladno s 1. odstavkom 354. člena ZPP razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali so bile tožnikom redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podane pravočasno (člen 88/5 ZDR). Pri tem naj se opredeli do navedb tožnikov, da naj bi razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi nastali že v začetku leta 2003, tožena stranka pa naj bi se z njimi seznanila zgodaj poleti, kar naj bi potrdila tudi direktor tožene stranke Ž. in član uprave P.. Prav tako se bo moralo opredeliti tudi do navedb tožnikov, da bi tožena stranka pri podaji odpovedi morala upoštevati določbe ZDR glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, glede na to, da naj bi se v času, ko so bile tožnikom podane odpovedi, od tožene stranke k novemu delodajalcu prezaposlilo okoli 70 delavcev (kar sta prav tako potrdila direktor tožene stranke in član uprave Plevnik), s čimer naj bi bil izpolnjen pogoj iz 2. odstavka 96. člena ZDR. Zato bo moralo ugotoviti, ali je tožena stranka dejansko odpovedala pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov (ti delavci pa so kasneje - sicer s posredovanjem tožene stranke - dobili delo pri drugem delodajalcu), in ali bi morala upoštevati določbe, ki veljajo za odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, kot to trdijo tožniki. V kolikor pa bo po dopolnjenem dokaznem postopku ponovno zaključilo, da so bile tožnikom zakonito podane individualne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in je šele kasneje prišlo do situacije po 73. členu ZDR (sprememba delodajalca, pri kateri ne pride do odpovedi pogodbe o zaposlitvi in sklenitve novih pogodb o zaposlitvi, ampak pride do spremembe delodajalca že po samem zakonu), pa se pritožbeno sodišče strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da v tem primeru individualne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zgolj zaradi kasnejše spremembe delodajalca niso nezakonite.

Ko bo sodišče prve stopnje o zakonitosti podanih odpovedi pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ponovno odločilo, bo ponovno odločilo o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje in o pritožbenih stroških (3. odstavek 165. člena ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 166/2005
• VDS sklep Pdp 384/2005
• VDS sodba Pdp 1027/2005