VDS sodba Pdp 729/2006

Jedro

Tožnik s tem, ko je na njivi blizu doma pobral par krompirjev, ni kršil navodil pristojnega zdravnika oziroma navodil pristojne zdravniške komisije, saj posebnih navodil o ravnanju v času bolniškega staleža ni dobil, njegovo ravnanje pa ni bilo v nasprotju s splošnimi navodili (počitek, hlajenje z ledom, jemanje analgetikov) oziroma ni bilo tako, da bi mu bilo zaradi poškodbe komolca prepovedano.

Trditev, da je tožnik s pobiranjem krompirja opravljal pridobitno dejavnost, je brezpredmetna, saj tožena stranka tega v postopku izredne odpovedi tožniku ni očitala. V sodnem postopku ni dovoljeno širiti razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi; sodišče presoja le zakonitost tistih razlogov, zaradi katerih je bila delavcu odpovedana pogodba o zaposlitvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 19.9.2005 nezakonita, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in mu še traja, zato ga mora tožena stranka pozvati nazaj na delo, mu v delovno knjižico vpisati delovno dobo in mu za ves čas trajanja nezakonitega prenehanja izplačati pripadajoče nadomestilo plače, kot če bi delal, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega zneska do plačila, z odvodom davkov in prispevkov. Toženi stranki je naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v znesku 135.236,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002, 2/2004). Uvodoma navaja, da je paricijski rok 15 in ne 8 dni, v nadaljevanju pa zatrjuje, da je bilo v postopku ugotovljeno, da tožnik v času bolniškega staleža ni spoštoval navodil pristojnega zdravnika ter je pridobitno delal. Šele po prejemu sodbe sodišča prve stopnje je tožena stranka ugotovila, da ima tožnik sklenjeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju z I.P., po kateri se je zavezal zanjo obdelovati kmetijo. Zato ni dvoma, da je dne 6.9.2005 na njivi pobiral krompir, kar je sam priznal 7.9.2005 J.K.. Da je imel tega dne tožnik zelo umazane roke, je ugotovil tudi kontrolor bolniškega staleža. Tako je jasno, da je imel umazane zaradi dela na njivi ali dela pri avtomobilu, pri katerem se je srečal s kontrolorjem. Pritožba očita sodišču prve stopnje, da je ignoriralo izpoved kontrolorja kot priče. Tožnik je minimaliziral svoje dejanje, kar je razumljivo. Zato ni hotel podpisati nobene izjave več. Izpoved, da mu je J.K. zmešal glavo, je laž, saj tožnik natančno ve, kaj dela in ni tako naiven, kot se skuša prikazati. Navodila za ravnanje med bolniškim staležem so predpisali na Kliničnem centru v Ljubljani, zato je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje dr. A.G. ter za postavitev izvedenca medicinske stroke. Tožnik navodil ni spoštoval, saj mu je bilo predpisano hlajenje desnega komolca z ledom večkrat dnevno, počitek in analgetika - tožnik ni izpovedal, da si je komolec hladil, počival in jemal analgetike - torej navodil ni spoštoval. S pobiranjem krompirja pa je opravljal tudi pridobitno dejavnost. Ker je torej sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje, bistveno kršilo določbe postopka (1. odstavek 339. člena ZPP in 14. točka 2. odstavke 339. člena ZPP) ter napačno uporabilo materialno pravo, je izpodbijana sodba, vključno z odločitvijo o stroških postopka nezakonita. Pritožba predlaga izvedbo dodatnih dokazov, spremembo izpodbijane sodbe in zavrnitev zahtevka, podredno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

Tožnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je pritožba neutemeljena, saj po njeni logiki vsakdo, ki je lastnik kmetije ali hiše krši navodila zdravnika, saj je gotovo, da opravi kakšno gospodinjsko ali kmetijsko delo. Izjavo, ki jo je tožnik podpisal, je pridobljena nezakonito, z uporabo pozicije moči. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odst. 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb postopka. Izpodbijana sodba ima razloge o odločilnih dejstvih, zato jo je mogoče preizkusiti, razlogi so jasni in niso v nasprotju sami s seboj, kot tudi ne z listinami v spisu ter zapisniki o izpovedih. Izvedeni so bili vsi potrebni dokazi, vsi nepotrebni pa zavrnjeni. Dejansko stanje je popolno in pravilno ugotovljeno, nanj pa pravilno uporabljeno materialno pravo.

Izpolnitveni rok v delovnih sporih je osemdnevni, saj je tako določeno v 29. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS 2/2004).

Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga po 6. alineji 1. odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS 42/2002). Po tej določbi delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu, ki v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja. Tožniku je tožena stranka očitala, da ni spoštoval navodil pristojnega zdravnika, ki je delavcu odredil počitek, ker je v nasprotju s tem delal na njivi, pobiral krompir.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožniku ni bilo dokazano nespoštovanje navodil pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije. Kontrolor bolniškega staleža je ob obisku na tožnikovem domu opazil, da ima tožnik zelo umazane roke, česar pa v prisotnosti tožnika ni vpisal v poročilo, ampak je to vpisal šele naknadno. Nadalje je z zaslišanjem tožnika ugotovilo, da je tega dne tožnik na njivi ohišnici pobral le par krompirjev, saj je bil krompir na tej njivi pobran že nekaj tednov prej, na njej pa so ostali ostanki, ki sta jih z ženo pobrala za kosilo. Z zaslišanjem lečečega zdravnika dr. M.B. je ugotovilo, da tožnik ni imel posebnih navodil v zvezi s poškodbo komolca. Kaj sme in česa ne, je zdravnik napisal v potrdilu za toženo stranko. Tožnik ni bil sposoben za fizično delo, lahko pa je pobral par krompirjev, ker to ni poslabšalo njegovega zdravstvenega stanja, saj se je to zgodilo 10 dni po poškodbi, ko se mu je stanje že izboljšalo.

Po 2. odstavku 82. člena ZDR je dolžna razlog, ki opravičuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, dokazati stranka, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. Tožena stranka tega razloga ni dokazala. Umazane roke, ki jih je opazil kontrolor bolniškega staleža, ne dokazujejo ničesar in v bistvu je bilo v postopku dokazano le, da je tožnik na njivi ob hiši pobral par krompirjev med ostanki, ki so ostali po pred tedni pobranem pridelku. Še to pa je dokazano zgolj zaradi tožnikove izpovedi. Njegovo priznanje z dne 7.9.2005, o čemer je narejen uradni zaznamek, tudi ne dokazuje česa drugega, saj se popolnoma ujema s tožnikovo izpovedjo v nadaljnjem postopku. Kot je povedal pristojni, to je lečeči zdravnik dr. M.B., pa to ni bilo v nasprotju z njegovimi navodili. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tudi ni bilo v nasprotju z navodili, ki jih je tožnik dobil takoj po poškodbi na urgentnem oddelku Kliničnega centra v Ljubljani. Iz navedenega torej izhaja, da tožnik s tem, ko je na njivi ob hiši pobral par krompirjev, ni kršil navodil pristojnega zdravnika oziroma navodil pristojne zdravniške komisije, saj posebnih navodil o ravnanju v času bolniškega staleža ni dobil, njegovo ravnanje pa ni bilo v nasprotju s splošnimi navodili (počitek, hlajenje z ledom, jemanje analgetikov) oziroma ni bilo tako, da bi mu bilo zaradi poškodbe komolca prepovedano.

Trditev, da je tožnik s pobiranjem krompirja opravljal pridobitno dejavnost, je brezpredmetna, saj tožena stranka tega v postopku izredne odpovedi tožniku ni očitala. V sodnem postopku razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni mogoče širiti; presojati je mogoče le zakonitost tistih razlogov, zaradi katerih je bila delavcu odpovedana pogodba o zaposlitvi.

Trditve, da tožnik ni ravnal v skladu z navodili, ker ni izpovedal, da si je hladil komolec, počival in jemal analgetike, so pritožbena novota, ki je ni mogoče upoštevati, tudi sicer pa dejstvo, da tožnik tega ni izpovedal, še ne dokazuje, da tega dejansko ni počel. Prav tako je pritožbena novota razmerje tožnika do I.P., ki samo po sebi ničesar ne dokazuje, sicer pa tožena stranka za nova dejstva, ki jih navaja v pritožbi, ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti že na prvem naroku za glavno obravnavo (1. odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 286. člena ZPP).

Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Tožena stranka ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov, ker jih glede na 5. odstavek 41. člena ZDSS-1 delodajalec v sporih o prenehanju delovnega razmerja krije sam, ne glede na izid postopka. Tožnik krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo, ker ta k rešitvi zadeve ni pripomogel in torej za pravdo ni bil potreben (155. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

04.11.2020

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 3/2009
• Sodba VIII Ips 286/2008
• VDSS Sodba Pdp 583/2017