<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sodba Pdp 1364/2005

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2006:VDS.PDP.1364.2005
Evidenčna številka:VDS03882
Datum odločbe:20.10.2006
Področje:delovno pravo
Institut:odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpovedni razlog

Jedro

Tudi če delavec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi sprejme ponujeno ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, ima pravico zahtevati ugotovitev neutemeljenosti odpovednega razloga. Delavec, ki ponujeno pogodbo o zaposlitvi sprejme, ne sme biti v slabšem položaju od delavca, ki ponujene pogodbe o zaposlitvi ne sprejme. S 3. odstavkom 90. člena ZDR je delavcu kot ekonomsko šibkejši stranki zagotovljeno, da lahko, kljub sprejemu nove pogodbe o zaposlitvi (s čimer si zagotovi nadaljnje delo pri delodajalcu), zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi - enako kot delavci, ki ponujene nove pogodbe o zaposlitvi ne sprejmejo in jim zato delovno razmerje preneha.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se obvestilo o prekinitvi delovnega razmerja toženke z dne 22.10.2004 št. 01-1149/04 glede tožnika razveljavi in ostane v veljavi pogodba o zaposlitvi št. 01-395/99 z dne 9.6.1999. Razsodilo je še, da toženka nosi svoje stroške postopka.

Toženka je zoper sodbo sodišča prve stopnje pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, v nadaljevanju ZPP) in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrže, podrejeno pa zavrne ter naloži tožniku plačilo vseh stroškov toženke, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v nov postopek. Navaja, da je tožnik šele 18.3.2005 obravnavani spor spremenil tako, da je zahteval razveljavitev sklepa o prekinitvi delovnega razmerja. Prej je šlo za spor zaradi domnevno nezakonitega znižanja plače in uveljavljanja razlike v plači. Spor zaradi razveljavitve sklepa o prekinitvi delovnega razmerja (ki je po vsebini odpoved) pa lahko delavec začne v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice. Prvostopno sodišče je zmotno uporabilo materialne določbe 4. odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS št. 2/2004, v nadaljevanju ZDSS-1). Zmotno je namreč štelo, da je že ob vložitvi tožbe šlo za spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja. Tudi po spremembi tožbe pa spora ni mogoče opredeliti kot spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, saj delovno razmerje med strankama nikoli ni prenehalo, ker je tožnik podpisal novo pogodbo o zaposlitvi. Prvostopno sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je ugotovilo, da je tožnik obvestilo o prekinitvi delovnega razmerja prejel 27.10.2004. Njegova navedba, da datuma prejema ni pripisal k svojemu podpisu na vročilnici, ker za to ni bilo namenjenega prostora, je za pravnika preveč naivna. Na svoj izvod pa je tožnik lahko napisal katerikoli datum. Tožnik je ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi sprejel in jo podpisal, zato je brezpredmetno ugotavljanje dejstev, kakšni so bili razlogi za odpoved stare pogodbe o zaposlitvi. Prvostopno sodišče je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ko se je oprlo na 88. člen Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS št. 42/2002, v nadaljevanju ZDR). Zlasti je prvostopno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo z navedbo, da z ugotovitvijo nezakonitosti odpovednega razloga odpade tudi kavza oziroma podlaga nove pogodbe, ki je zaradi tega nična. Ničen je pravni posel le tedaj, kadar sploh nima poslovne podlage ali je ta nedopustna, ne pa kadar poslovna podlaga kasneje odpade zaradi spremenjenih okoliščin. Vendar v konkretnem primeru poslovni namen nove pogodbe o zaposlitvi obstaja in se realizira.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem po uradni dolžnosti pazilo na pravilno uporabo materialnega prava ter absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot to določa 350. člen ZPP. Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo ter da v postopku ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ko preizkuša sodbo sodišča prve stopnje.

Niso utemeljene pritožbene navedbe, da je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo določbo 4. odstavka 41. člena ZDSS-1, ki določa, da lahko v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delavec spremeni tožbo glede zahtevka do konca glavne obravnave brez privolitve tožene stranke. Zmotno je stališče toženke, da ob vložitvi tožbe oziroma tik pred njeno spremembo ni šlo za spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja. Tožnik je namreč že v tožbi opredelil spor kot spor "zaradi prekinitve delovnega razmerja ter ponudbo sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi št. 01.1150/04". Tudi iz samih tožbenih navedb izhaja, da gre za spor zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s hkratno ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi v smislu 90. člena ZDR, čeprav sta tožbena zahtevka iz tožbe z dne 23.11.2004 morda res nekoliko nejasna glede na same tožbene trditve. Tudi toženka je v odgovoru na tožbo podala trditve v smislu spora zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s hkratno ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi. Spor zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s hkratno ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi sodi med spore o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, za katere se uporablja že omenjeni 41. člen ZDSS-1. Dejstvo, da tožnik ni plačal sodne takse za tožbo in da prvostopenjsko sodišče plačila te takse od njega tudi ni zahtevalo, pa kaže na to, da je prvostopenjsko sodišče že od vložitve tožbe dalje predmetni spor obravnavalo kot spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja. Zakon o sodnih taksah (Ur. l. SRS št. 30/78 in naslednji) v 3. odstavku 12. člena namreč določa, da takse ne plača delavec v individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja.

Ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko delavec v skladu s 3. odstavkom 204. člena ZDR res zahteva v roku 30 dni od dneva vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot to navaja toženka v pritožbi. Vendar dejstvo, da je tožnik predmetno tožbo vložil 26.11.2004 (v roku 30 dni od vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi) in da je šele 18.3.2005 postavil tožbeni zahtevek, s katerim je zahteval razveljavitev sklepa o prekinitvi delovnega razmerja z ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi in ohranitev pogodbe o zaposlitvi z dne 9.6.1999 v veljavi, ne pomeni, da je tožnikov zahtevek z dne 18.3.2005 prepozen, saj gre, kot že povedano, med strankama že od vložitve tožbe dalje za spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, kjer lahko delavec v skladu s 4. odstavkom 41. člena ZDSS-1 spremeni tožbeni zahtevek do konca glavne obravnave. Prvostopenjsko sodišče je tako pravilno štelo spremembo tožbe z dne 18.3.2005 za pravočasno.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, ko je ugotovilo, da je tožnik obvestilo o prekinitvi delovnega razmerja prejel 27.10.2004 in je tako tožbo, ki jo je vložil dne 26.11.2004, vložil pravočasno, v skladu s 30 dnevnim prekluzivnim rokom iz 3. odstavka 204. člena ZDR. Tretji odstavek 87. člena ZDR določa, da delodajalec vroča odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu po pravilih pravdnega postopka. Iz izvedenega dokaznega postopka pa izhaja, da pri toženki tega zakonskega določila niso spoštovali. V skladu s 1. odstavkom 149. člena ZPP vročilnico (potrdilo o vročitvi) podpišeta prejemnik in vročevalec, pri čemer prejemnik zapiše sam z besedo na vročilnici dan prejema. Kot izhaja iz izpovedbe priče G.Z., zaposlene pri toženki, so odpovedi pogodb o zaposlitvi vročali s skupno vročilnico, pri čemer pa na vročilnici niso predvideli prostora za vpis datuma prejema odpovedi. Ta skupna vročilnica je imela vnaprej natisnjen datum 26.10.2004, vendar je priča G.Z. izpovedala, da ne more reči, če so bile odpovedi vročene ta dan ali kasneje. Tožnik pa je izpovedal, da je dne 27.10.2004 prišel po dokument (odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi) v kadrovsko službo, se podpisal na seznam delavcev na skupni vročilnici, datuma pa ni napisal, saj zanj ni bilo predvidenega prostora. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno sledilo tožnikovi izpovedbi, da mu je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena dne 27.10.2004, kar je tožnik na svoj izvod listine tudi napisal. V skladu z omenjenim 3. odstavkom 87. člena ZDR mora delodajalec poskrbeti za pravilno vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moral tožnik poskrbeti na vpis datuma prejema na skupni vročilnici, čeprav tega od njega nihče ni zahteval, niti ni bilo za to predvidenega prostora.

Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe o neutemeljenem ugotavljanju utemeljenosti odpovednega razloga "stare" pogodbe o zaposlitvi. Tudi če delavec v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi sprejme ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, ima pravico zahtevati ugotovitev neutemeljenosti odpovednega razloga kot to določa 3. odstavek 90. člena ZDR. Delavec, ki sklene ponujeno novo pogodbo o zaposlitvi, ne sme biti v slabšem položaju od tistih delavcev, ki ponujene nove pogodbe o zaposlitvi ne sklenejo. Z določbo 3. odstavka 90. člena ZDR je namreč delavcem zagotovljeno, da lahko kljub sprejemu nove pogodbe o zaposlitvi, s čimer si zagotovijo nadaljnje delo pri delodajalcu, zahtevajo ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, enako kot delavci, ki ponujene nove pogodbe ne sprejmejo in jim zato delovno razmerje preneha. S tem je zakon zaščitil delavca, kot ekonomsko šibkejšo stranko. Zato je tudi logična posledica ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi vzpostavitev prejšnjega stanja, to je stanja pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, enako kot v primerih, ko delavec ne sprejme nove pogodbe o zaposlitvi.

Prvostopenjsko sodišče je pravilno obrazložilo, da toženka, na kateri je bilo v skladu s 1. odstavkom 82. člena ZDR dokazno breme, ni dokazala utemeljenosti odpovednega razloga, saj je zgolj pavšalno zatrjevala, da je bila tožniku odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zaradi navedenega je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 9.6.1999 neutemeljena in zato nezakonita.

Obligacijski zakonik (Ur. l. RS št. 83/2001) v 4. odstavku 39. člena določa, da če ni podlage ali je ta nedopustna, je pogodba nična. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem toženke v pritožbi, da podlaga ni pravni temelj pogodbe, temveč namen oziroma razlog obveznostne pogodbe. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvostopenjsko sodišče tudi ni štelo podlage za pravni temelj, kot mu to očita pritožba. V sodni praksi ni dvoma, da pogodba preneha veljati tudi, če zaradi kasneje nastalih okoliščin odpade podlaga pogodbe. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno zaključilo, da v primeru razveljavitve nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, oživi stara pogodba o zaposlitvi, s tem pa preneha veljati nova pogodba o zaposlitvi, saj zanjo podlaga ne obstaja več. Nova pogodba o zaposlitvi namreč temelji na odpovedi stare pogodbe o zaposlitvi, ta temelj pa odpade, če je odpoved stare pogodbe o zaposlitvi kot nezakonita razveljavljena. Zato so pritožbene navedbe, da namen nove pogodbe o zaposlitvi še obstaja in se realizira, neutemeljene.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo toženke v skladu z 353. členom ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

V skladu s 5. odstavkom 41. člena ZDSS-1, ki določa, da v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, toženka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

 


Zveza:

ZDR člen 90, 90/3, 90, 90/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zODI0OQ==