VDS sodba Psp 310/2004

Jedro

Drugačen datum nastanka telesne okvare in na tej podlagi priznane

pravice do invalidnine od datuma nastanka invalidnosti, od

katerega so z dokončnim upravnim aktom pravnomočno priznane

pravice iz invalidskega zavarovanja, ni predhodno vprašanje v

smislu 1. odstavka 147. člena ZUP. V tem primeru gre za

pravnorelevantno dejstvo oziroma pogoj, od katerega je odvisen

datum pridobitve pravice in ne za samostojno pravno celoto, za

rešitev katere bi bil pristojen drug organ, zato v takšnem

primeru ne gre za obnovitveni razlog iz 4. točke 260. člena ZUP.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek na obnovitev

postopka, končanega z odločbo toženca opr. št. I-1.025.607 z dne

21.9.2000 zaradi razvrstitve v III. kategorijo invalidnosti od

8.5.2000 dalje, ker je presodilo, da je izpodbijana odločba iste

opr. št. z dne 22.5.2001 pravilna in zakonita.

Zoper sodbo je tožnica po pooblaščeni odvetnici vložila

pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom na

spremembo v smeri ugoditve zahtevku, oziroma podrejeno predlaga

razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo

sojenje. Vztraja na stališču, da je v obravnavanem primeru podan

obnovitveni razlog iz 4. točke 1. odstavka 260. člena Zakona o

splošnem upravnem postopku, ker naj bi pristojni organ v

bistvenih točkah na podlagi povsem enake zdravniške dokumentacije

predhodno vprašanje drugače rešil, s tem ko je IV. stopnjo

telesne okvare ugotovil in pravico do invalidnine priznal že od

8.5.2000 dalje. Meni, da je na podlagi iste zdravstvene

dokumentacije tudi invalidnost nastopila vsaj slabe štiri mesece

prej, torej najmanj 8.5.2000 in ne šele 23.8.2000. Teoretična

opredelitev pojma telesne okvare iz 143. člena Zakona o

pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter stališče sodišča, da

med telesno okvaro in invalidnostjo naj ne bi bilo povezave, ni

sprejemljivo in za konkreten primer naj ne bi veljalo. Visoka

stopnja telesne okvare zaradi bolezni od 8.5.2000 dalje, po

njenem laičnem stališču dejansko predstavlja tudi nastanek

invalidnosti istega dne, in ne šele 23.8.2000, kot je to ocenila

invalidska komisija II. stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pravna varnost terja nespremenljivost pravnega razmerja, kakršno

izhaja iz izdanega posamičnega upravnega akta. Tako lastnost

zagotavlja institut pravnomočnosti, ko upravne odločbe več ni

mogoče izpodbijati z rednim pravnim sredstvom, niti uveljavljati

sodnega varstva pravic. Pravnomočnost namreč preprečuje

ponavljanje postopka v zadevi, v kateri gre za isto stvar in isto

osebo, ne glede na to, ali je bila pravilno rešena, ali ne.

Razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, je zato

že glede na 158. člen Ustave Republike Slovenije, mogoče izjemoma

odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po

postopku, določenim z zakonom. Eno od takšnih izrednih pravnih

sredstev je tudi obnova upravnega postopka, ki pa jo je po Zakonu

o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 22/2005 - uradno

prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP-UPB1) mogoče zoper

dokončno odločbo uspešno uveljaviti le, če je vložena v

predpisanem subjektivnem in objektivnem roku, in če je izkazan

vsaj eden od obnovitvenih razlogov, taksativno določenih v 260.

členu istega zakona. Kadar navedene predpostavke niso izpolnjene,

ker predlog bodisi ni dovoljen, popoln ali pravočasen, oziroma ga

ni podala upravičena oseba ali pa okoliščine, na katere se opira,

niso niti verjetno izkazane, sme pristojni organ predlog s

sklepom le zavreči, kot je v predmetni zadevi pravilno storil z

izpodbijanim upravnim aktom.

V obravnavani zadevi namreč tožeča stranka uveljavlja obnovo

postopka, končanega z dokončno odločbo I-1025607 z dne 21.9.2000

o razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti s 23.8.2000 zaradi

posledic bolezni in priznani pravici do zaposlitve na drugem

ustreznem delu od navedenega datuma dalje, ker je bila v pozneje

izdani odločbi št. 21-1025607 z dne 9.1.2001, telesna okvara

ugotovljena že z 8.5.2000 in pravica do invalidnine priznana od

istega datuma dalje. Vendar pa drugačen datum nastanka telesne

okvare, kot je bila ugotovljena invalidnost III. kategorije, in

ki predstavljata le eno od pravnorelevantnih dejstev za pravico

do invalidnine oziroma pravice iz invalidskega zavarovanja na

temelju preostale delovne zmožnosti, ne pomeni obnovitvenega

razloga iz 1. točke 1. odstavka 260. člena ZUP-UPB1. K predlogu

priložena odločba o pravici do invalidnine, izvedensko mnenje

invalidske komisije, niti medicinski izvidi, izdani po

dokončnosti odločbe, niso nova - stara dejstva, niti novi - stari

dokazi v smislu 1. točke 1. odstavka 260. člena ZUP-UPB1, ki bi

mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi

dokazi pripeljati do drugačne odločitve, če bi bila ta dejstava

oziroma dokazi uporabljeni ali navedeni v prejšnjem postopku, kot

je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje in pred njim že

tožena stranka.

Zmotno je nadalje tudi stališče pritožnice o obstoju

obnovitvenega razlog iz 4. točke 1. odstavka 260. člena ZUP-UPB1.

Po tej določbi se postopek, končan z odločbo, zoper katero v

upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, lahko obnovi, če

se odločba organa, ki je vodil postopek, opira na kakšno

predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v

bistvenih točkah rešil drugače. Drugačni datum nastanka telesne

okvare kot pred tem ugotovljen datum invalidnosti, čeprav na

podlagi iste medicinske dokumentacije, in čeprav med tem v

zdravstvenem stanju ni prišlo do sprememb, ni predhodno vprašanje

v smislu 1. odstavka 147. člena ZUP-UPB1, kot zmotno meni

pritožnica. Za predhodno vprašanje je bistveno, da gre za

samostojno pravno celoto, za rešitev katere je pristojen drug

organ, in da je hkrati to (predhodno) vprašanje sestavni del

dejanskega stanu iz obravnavane druge zadeve. Datum nastanka

telesne okvare ni samostojna pravna celota, niti o pravicah nista

pristojna odločati različna organa. V obeh primerih gre zgolj za

eno od pravno-relevantnih dejstev oziroma pogojev, ki mora biti

izpolnjen, da je v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem

zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99, s poznejšimi spremembami; v

nadaljevanju ZPIZ) sploh mogoče priznati bodisi ustrezne pravice

iz invalidskega zavarovanja na temelju invalidnosti ali pa

pravico do invalidnine na temelju telesne okvare. Hkrati je za

odločanje o obeh pravicah izključno pooblaščen in pristojen

toženi zavod.

Ker je izpodbijana zavrnilna sodba izdana ob dovolj razčiščenem

dejanskem stanju in pravilno uporabljenem pravu, v postopku pa ni

prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona

o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/2004; v nadaljevanju

ZPP-UPB2), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je

bilo potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP-UPB2, kot

neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

 

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• sodba in sklep U 625/2000
• sodba I U 1104/2009
• Sklep VIII Ips 18/2000