VDS sklep Psp 651/2004

Jedro

Po 85. čl. ZZVZZ se za postopek, v katerem se odloča o pravicah

iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, uporablja ZUP, če s tem

zakonom ni drugače določeno. Če je v pravnomočni odločbi določena

obveznost ZZZ, da v določenem roku vrne nadomestilo, gre po 282.

čl. ZUP za izvršljivo odločbo, upravno izvršbo denarnih

obveznosti pa v skladu s 3. čl. Zakona o dopolnitvah zakona o

splošnem upravnem postopku (ZUP-B), ki velja od 29.6.2002, opravi

davčni organ po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih

obveznosti. Pogoji za vložitev tožbe z zahtevkom za izpolnitev

obveznosti, o katerih obstoji pravnomočna in izvršljiva odločba,

niso izpolnjeni, zato je sodišče je po 274. čl. ZPP tožbo

pravilno zavrglo, ker za vložitev ni podana pravna korist tožeče

stranke.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo

Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območne enote C. s

katero je zaradi neupravičene obogatitve zahteval znesek preveč

prejetega nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo v

znesku 117.783,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.3.2003

do plačila ter povračilo stroškov postopka. Sodišče prve stopnje

je ugotovilo, da je bila tožba vložena v zadevi, v kateri je

tožeča stranka na podlagi 207. čl. Zakona o splošnem upravnem

postopku in 84. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem

zavarovanju izdala pravnomočno odločbo, s katero je odločila, da

tožena stranka ni upravičena do nadomestila plače od 16.1.2002 do

15.2.2002 ter ji naložila, da v roku 15 dni znesek preveč

prejetega plačila zaradi neupravičene pridobitve vrne. Ker je

bila tožba vložena v zadevi, v kateri je bilo že pravnomočno

odločeno, jo je na podlagi 2. odst. 319. čl. ZPP potrebno

zavreči.

Zoper sklep se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih

razlogov ter predlagala razveljavitev in vrnitev zadeve

prvostopnemu sodišču v nov postopek. V pritožbi navaja, da

odločba kljub pravnomočnosti ni izvršljiva. Zakon o zdravstvenem

varstvu in zdravstvenem zavarovanju nima določil, ki bi urejala

izvršitev izdanih odločb. Zakon o izvršbi in zavarovanju

izvršitve odločbe ne omogoča po sodni poti, zaradi

pomanjkljivosti v ZZVZ pa je tudi ne more izvršiti organ, ki jo

je izdal. Z obravnavo sodišče ne bi kršilo pravila ne bis in

idem, saj nobeno sodišče v isti zadevi še ni odločalo.

Pritožba ni utemeljena.

Pravnomočna odločba v upravnem postopku je po 17. čl. Zakona o

izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s sprememembami -

ZIZ) in 282. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS,

št. 80/99 - 73/04 - ZUP) izvršilni naslov. Sodišče prve stopnje

je pri odločitvi sicer zmotno uporabilo pravno podlago 319. čl.

Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/04 - ZPP),

ker v obravnavani zadevi ne gre za pravnomočno razsojeno stvar v

smislu res judicata, nobeno sodišče namreč v tem sporu še ni

sprejelo odločitve.

Pritožba pa je neutemeljena iz drugih razlogov. Po 85. čl. Zakona

o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS,št.

9/92 s kasnejšimi spremembami - ZZVZZ) se za postopek, v katerem

se odloča o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja

uporablja zakon o splošnem upravnem postopku, če s tem zakonom ni

drugače določeno. V pravnomočni odločbi je konkretno določena

obveznost tožene stranke, da vrne nadomestilo v določenem roku.

Odločba, zoper katero ni bila vložena pritožba je v smislu 282.

čl. ZUP postala izvršljiva, upravno izvršbo denarnih obveznosti

pa v skladu s 3. čl. Zakona o dopolnitvah zakona o splošnem

upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 52/2002 - ZUP-B), ki velja od

29.6.2002, opravi davčni organ po postopku, predpisanem za

izvršbo davčnih obveznosti. Ker je tožeča stranka na podlagi

ZZVZZ izdala upravno odločbo, ki toženi stranki v postavljenem

roku nalaga vračilo nadomestila, torej denarno obveznost, je

dolžna pri pristojnem davčnem organu predlagati izvršbo, pogoji

za vložitev tožbe z zahtevkom za izpolnitev obveznosti, o katerih

obstoji pravnomočna in izvršljiva odločba, niso izpolnjeni oz. je

tožba nepotrebna. Če tožeča stranka, kljub izpolnjenim pogojem

ne predlaga izvršbe temveč vloži tožbo, so tudi po prepričanju

sodišča druge stopnje izpolnjeni pogoji za njeno zavrženje po

274. čl. ZPP, ker za njeno vložitev ni podana pravna korist

tožeče stranke. Pravnomočno določena obveznost, čeprav v odločbi,

ki je ob uporabi ZUP upravni akt, je lahko le predmet izvršbe.

Ker niso podani razlogi, iz katerih se sklep lahko izpodbija, in

ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je sodišče

druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo

izpodbijani sklep.

 

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep IV Cpg 48/99
• VSL sklep I Cpg 1542/99
• VSL sklep III Cp 540/2000