VDS sklep Psp 326/2004

Jedro

Če je trajanje zavarovalne pogodbe oz. veljavnost zavarovalne

police določena za obdobje 5 let, pri čemer je enota mere

trajanja leto, pogodba ni sklenjena za nedoločen čas in za

razdrtje pogodbe ne velja 2. odst. 922. čl. ZOR, po katerem vsaka

stranka lahko razdre zavarovalno pogodbo z dnem zapadlosti

premije, pod pogojem, da o tem pisno obvesti drugo stranko

najmanj tri mesece pred zapadlostjo premije.

Če je zavarovalnica, na katero so bile prenešene zavarovalne

pogodbe v skladu z 62.b členom Zakona o zavarovalnicah, obvestila

toženo stranko o prenosu zavarovalnih pogodb s 1.11.1999 nanjo,

zavarovanec, ko izve za prenos, ob koncu zavarovalnega leta lahko

odpove zavarovalno pogodbo. Sodišče prve stopnje bi moralo

obrazložiti, kaj šteje za zavarovalno leto in kateri datum pomeni

konec zavarovalnega leta, upoštevajoč, da je bila zavarovalna

polica sklenjena 10.10.1997 ter kot datum začetka zavarovanja

določen 1.11.1997. Če zavarovalec lahko odpove zavarovalno

pogodbo le ob koncu zavarovalnega leta, je do tedaj dolžan

izpolniti obveznost plačila premije.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne

sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni

zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolžna plačati

31.436,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.6.2001 do

plačila in 7.708,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

vložitve predloga za izvršbo dalje do plačila ter sodno odmerjene

stroške postopka. Sklenilo je, da vsaka stranka trpi svoje

stroške postopka.

Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča

stranka in predlagala, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo

spremeni tako, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v L. opr. št.

I 2001/10351 z dne 1.10.2001 ohrani v veljavi ter toženi stranki

naloži plačilo glavnice s pripadajočimi obrestmi, podrejeno pa

pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne

sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve

stopnje bistveno kršilo določbe ZPP po 14. tč. 2. odst. 339. čl.,

ker je v obrazložitvi sodbe zapisalo, da je tožeča stranka s

pripravljalno vlogo dne 21.4.2004 zatrdila, da gre v obravnavanem

primeru za razdrtje zavarovalne pogodbe v skladu z ZZVZZ in ZOZ,

čeprav je to pripravljalno vlogo vložila tožena stranka in

navedbe sodišča v obrazložitvi niso smiselne. Tožeča stranka je

zahtevala plačilo premije za čas od januarja 2000 do septembra

2000, ne pa odškodnine zaradi razdrtja pogodbe, kot je sicer

sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo. Zmotno pa je ugotovilo

dejansko stanje, kar kažejo navedbe, da je tožena stranka pogodbo

odpovedala s predložitvijo seznama zavarovancev, kar naj bi

pomenilo razdrtje v skladu z določbami 62.b čl. ZZVZZ in 19. čl.

Zakona o zavarovalnicah. Tožena stranka trditve o odpovedi

pogodbe ni dokazala, saj o predložitvi obrazca št. 2 tožeči

stranki ni nobenega dokaza. Odpoved naj bi bila z 31.12.1999,

zavarovalno leto pa se je po polici pričelo 1.11., zato je bolj

verjetno, da odpoved tožeči stranki ni bila poslana pred koncem

zavarovalnega leta. Zavarovancem, ki so odpovedali zavarovalne

pogodbe, je tožeča stranka zaračunala le razliko v priznanem

popustu, ne pa nadaljnjih zavarovalnih premij, iz česar je moč

sklepati, da pogodba ni bila odpovedana. Tožena stranka bi morala

dokazati, da je odpoved vročila tožeči do 31.10. za tekoče

zavarovalno leto. V pripravljalni vlogi je tožena stranka sama

navedla, da je pogodbo odpovedala 31.12.1999, kar pomeni, da ni

bila odpovedana s koncem zavarovalnega leta.

Pritožba je utemeljena.

Po 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št.

26/99 - 2/2004 - ZPP) sodišče druge stopnje preizkusi sodbo

sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri

tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve nekaterih

določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP, med ostalimi

tudi na kršitve iz 14. točke in na pravilno uporabo materialnega

prava. Izpodbijana sodba je pomanjkljiva in se ne more

preizkusiti, ker je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar

se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi

listinami, kar je vsebina omenjene kršitve. Pritožba sicer

neutemeljeno očita prvostopnemu sodišču kršitev zaradi navedbe v

obrazložitvi sodbe, da je tožeča stranka zatrjevala razdrtje

zavarovalne pogodbe. Gre za očitno pisno pomoto, zaradi katere

obrazložitev sodbe ni nejasna ter na zakonitost in pravilnost

sodbe ne more vplivati, zato ta pomanjkljivost v smislu 1. odst.

ter 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP ne pomeni bistvene kršitve

postopka.

Podana pa je bistvena kršitev, ker je sodišče prve stopnje

nepravilno sklenilo, da iz listin v spisu izhaja, da je tožena

stranka pogodbo oz. polico o prostovoljnem zdravstvenem

zavarovanju odpovedala z 31.12.1999. Že iz samega obrazca št. 2

izhaja nejasnost, kjer je govora o odpovedi zavarovalnih pogodb z

31.12.1999 oz. s koncem tekočega zavarovalnega leta, pri čemer

gre za različna datuma. Ker je trajanje pogodbe oz. veljavnost

zavarovalne police (priloga A/4) določena za obdobje 5 let, pri

čemer je enota mere trajanja leto, torej ne gre za nedoločen čas

trajanja, za razdrtje pogodbe ne velja 2. odst. 922. čl. Zakona o

obligacijskih razmerjih (Ur.l. SFRJ št. 29/78, 39/85 in 57/89),

po katerem vsaka stranka lahko razdre zavarovalno pogodbo z dnem

zapadlosti premije, pod pogojem, da o tem pisno obvesti drugo

stranko najmanj tri mesece pred zapadlostjo premije. Pritožba

pravilno opozarja, da se zavarovalno leto po polici prične 1.11.

in zaključi 31.10. v naslednjem letu. Tožena stranka v

pripravljalni vlogi z dne 21.4.2004 priznava, da je tožnica z

dopisom obvestila toženo stranko o prenosu zavarovalnih pogodb s

1.11.1999 nanjo, v skladu z 62.b čl. Zakona o zdravstvenem

varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur.l. RS št. 9/92 s

spremembami - ZZVZZ) ter tedaj veljavnim 19. čl. Zakona o

zavarovalnicah (Ur.l. RS št. 64/94). Ob primerjavi teh določb, je

potrebno upoštevati, da po 4. odst. 19. čl. Zakona o

zavarovalnicah zavarovalec, ko izve za prenos, ob koncu

zavarovalnega leta lahko odpove zavarovalno pogodbo. Sodišče prve

stopnje ni obrazložilo, kaj šteje za zavarovalno leto in kateri

datum pomeni konec zavarovalnega leta, upoštevajoč datum

sklenitve police 10.10.1997 in začetek zavarovanja. Prav tako ni

ugotovilo, kaj pomeni nasprotje v "seznamu zavarovancev" med

datumom 31.12.1999 in koncem tekočega zavarovalnega leta.

Pritožba pravilno opozarja, da ni izkazano, da je tožena stranka

tožečo dejansko obvestila o odpovedi zavarovalnih pogodb, ker o

tem dokaza ni predložila. Po prepričanju sodišča druge stopnje je

prvi konec zavarovalnega leta, po v seznamu navedenem datumu,

šele 31.10.2000, to je konec tretjega leta zavarovanja. Šele od

tedaj dalje je odpoved utemeljena po omenjenih zakonskih

določbah, do tedaj pa pogodba velja in s tem pravica

zavarovalnice, da terja premijo, ki je po omenjenem 62.b čl.

ZZVZZ z ustanovitvijo družbe za vzajemno zavarovanje prešla

nanjo.

V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo

obrazložiti, kaj šteje za zavarovalno leto in kdaj se posamezno

leto izteče ter tudi razčistiti nejasnosti v zvezi z datumi

odpovedi zavarovalne pogodbe in utemeljeno dokazno oceniti

trditev tožene stranke, da je tožečo stranko seznanila z namero,

da prekine pogodbo. Opredeliti se bo moralo tudi, ali je zahtevek

tožeče stranke za plačilo premije do konca zavarovalnega leta, ko

bo tega ugotovilo, utemeljen.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče v skladu s 354. čl.

ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo

sojenje sodišču prve stopnje.

 

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Cp 1317/2003
• VSL sklep II Cp 1298/2004
• VSL sklep II Cpg 1199/99