VDS sklep Psp 746/2005

Jedro

Po 362. členu ZPP mora sodišče prve stopnje opraviti vsa pravdna

dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je

opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu. Zato bi moralo

po zaslišanju tožnika glede fizičnih obremenitev, povezanih z

njegovim delom zahtevati dopolnilno mnenje zdravstvene komisije

oziroma izvesti predlagano zaslišanje predsednika komisije, ki bi

pojasnil, ali je bil tožnik v spornem času zmožen za razmeroma

naporno delo. Ker je tega kljub opozorilu sodišča druge stopnje

ni storilo, je kršilo 362. čl. ZPP, v posledici pa je bilo

dejansko stanje še vedno nepopolno ugovljeno.

Iz določb 1. in 2. odstavka 81. člena ZDSS-1 izhaja, da je v

socialnem sporu primarno načelo meritornega sojenja. Po 1. alinei

1. odstavka 82. člena ZDSS-1 sodišče v primeru ugoditve tožbenemu

zahtevku izpodbijani upravni akt odpravi in naloži toženi stranki

izdajo novega upravnega akta le, če dejansko stanje ni bilo

pravilno ali popolno ugotovljeno, ugotavljanje dejanskega stanja

pred sodiščem pa bilo dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi

težavami, kar mora izhajati iz ugotovljenih dejstev ter

predloženih dokazov. Če sodišče sklepa, da bo ugotavljanje

dejanskega stanja pred sodiščem dolgotrajno ali povezano z

nesorazmernimi težavami, ne utemelji, je podana bistvena kršitev

postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne

sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo dokončno

odločbo tožene stranke št. 26000-2003-24118 z dne 9.8.2004 ter ji

naložilo, da ob upoštevanju ugotovljenega dejanskega stanja o

delovnih obremenitvah tožnika ter po pridobitvih dodatnih

strokovnih mnenj in ponovni oceni razpoložljive medicinske

dokumentacije izda nov upravni akt v roku 30-ih dnih od

pravnomočnosti sodbe sodišča prve stopnje. Naložilo ji je, da

tožniku povrne 59.400,00 SIT stroškov postopka, z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od dneva pravnomočnosti sodbe sodišča prve

stopnje do plačila, v 8-ih dneh.

Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena

stranka ter predlagala njeno spremembo z zavrnitvijo tožbenega

zahtevka, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve v novo

sojenje. Navaja, da zbrana medicinska dokumentacija v predsodnem

postopku zadošča za zavrnitev tožbenega zahtevka. Prvostopna

sodba ni izvršljiva, ker se toženi stranki nalaga pridobitev

novih strokovnih mnenj, pri čemer je zaradi poteka časa nemogoče

ugotoviti tožnikovo zdravstveno stanje v spornem obdobju. Delovne

obremenitve, kot jih je navedel tožnik so po splošno znanih

dejstvih, nemogoče. Ker v sodbi niso navedeni razlogi o

odločilnih dejstvih, je prvostopno sodišče bistveno kršilo

določbe pravdnega postopka. Stroškovnega izreka ni obrazložilo,

kar tudi pomeni kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

Pritožba je utemeljena.

To sodišče je v razveljavitvenem sklepu, izdanem na pritožbo

tožnika, dne 18.5.2005 ugotovilo, da je sodišče prve stopnje

nepopolno ugotovilo dejansko stanje, o odločilnih dejstvih glede

tožnikove zmožnosti za delo v obdobju od 17.7.2004 do 6.8.2004

sodba sodišča prve stopnje ni imela razlogov in je ni bilo mogoče

preizkusiti. Za izvedbo nujnih dokazov je sodišče druge stopnje

zadevo vrnilo v novo sojenje prvostopnemu sodišču. V

razveljavitvenem sklepu je v skladu z določbo 360. člena Zakona o

pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 - 36/2004 - ZPP) navedlo,

v čem je bistvena kršitev določb pravdnega postopka in v čem so

pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja, kar je vplivalo

na zakonitost razveljavljene sodbe. V skladu z opozorili sodišča

druge stopnje, bi prvostopno sodišče moralo, poleg ugotovitve

narave tožnikovega dela, kar je bilo v bistvenih sestavinah

razjasnjeno z zaslišanjem tožnika, tudi z izvedbo dokazov, ki jih

je predlagala tožena stranka, dopolnilnim mnenjem zdravstvene

komisije in zaslišanjem vsaj predsednika zdravstvene komisije

A. M., po potrebi pa tudi z drugimi dokazi, izvedenimi na

podlagi 61. in 62. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih

(Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004 - ZDSS-1) ugotoviti,

upoštevajoč njegovo izpoved na naroku 15.9.2005 o naporih pri

delu, tožnikovo zmožnost za delo v spornem obdobju in s tem tudi

odpraviti nasprotja med nepodpisanim mnenjem zdravnika A. F. z

dne 9.6.2004 ter odločbama imenovanega zdravnika in zdravniške

komisije.

Po 362. členu ZPP mora sodišče prve stopnje opraviti vsa pravdna

dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je

opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu. Z zaslišanjem

tožnika, v zvezi s katerim pooblaščenec tožene stranke, navzoč na

naroku, ni imel nobenih pripomb ali dodatnih dokaznih predlogov,

se je dovolj natančno prepričalo o fizičnih obremenitvah,

povezanih s tožnikovim delom. Obremenitve je potrebno šteti za

resnične, saj o naravi dela ni bilo nobene drugačne navedbe ali

nasprotnega dokaza. Pač pa sodišče prve stopnje ni izvedlo

ostalih dokazov, s katerimi bi se ugotovilo pravilno dejansko

stanje. Glede na izpoved tožnika bi moralo zahtevati dopolnilno

mnenje zdravstvene komisije oziroma izvesti predlagano zaslišanje

predsednika komisije A. M., od katerega je pričakovati, da bo z

vso strokovno odgovornostjo pojasnil, ali je bil tožnik, pri

katerem je bila z ultrazvočnimi preiskavami dne 30.1.2004

ugotovljena subtotalna ruptura tetive dolge glave bicepsa in

popolna ruptura rotatorne manšete na mestu tetive supraspinatusa,

nato pa operativno 19.10.2004 odstranjena razdražena

subakromialna burza ter delno mobiliziran rupturirani del

rotatorne manšete v predelu supra in infraspinatusa, vendar ne v

zadostnem obsegu, da bi se celotni defekt lahko pokril, v spornem

obdobju zmožen ročnega nastavljanja bal papirja, težkih do 350 kg

na stroju pri izdelovanju serviet, oziroma 6 do 7-kratnega

dviganja 28 do 30 kg težkih rol folije do višine 1,60 m. V

primeru nadaljnjih nejasnosti naj sodišče, upoštevajoč dopustnost

izvajanja dokazov po uradni dolžnosti, zasliši prim. A. F.

oziroma še bolj primerno operaterja dr. I.P., ki je 19.10.2004

pri tožniku izvedel artroskopsko akromoplastiko.

Sodišče druge stopnje po 30. členu ZDSS-1 ne sme razveljaviti

izpodbijane sodbe in zadeve vrniti v nov postopek zaradi zmotne

ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali bistvene kršitve

določb postopka, če je nepravilnost mogoče popraviti z dopolnjeno

ali ponovljeno izvedbo dokazov oziroma drugih procesnih dejanj na

obravnavi pred sodiščem druge stopnje. V obravnavanem primeru

sodišče prve stopnje ni ravnalo v skladu z obveznostjo iz 1.

odstavka 362. člena ZPP in ni opravilo vseh pravdnih dejanj, na

katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu. Torej

ne gre le za dopolnitev ali ponovitev izvedenih dokazov, ker jih

sodišče prve stopnje dejansko ni izvedlo.

Odločitve, da je tožena stranka dolžna ponoviti postopek in

izdati nov upravni akt v roku 30-ih dni od pravnomočnosti sodbe,

po dodatnih ugotovitvah ter pribavi novih strokovnih mnenj in po

ponovni oceni razpoložljive zdravstvene dokumentacije, sodišče

prve stopnje ni obrazložilo. Iz določb 1. in 2. odstavka 81.

člena ZDSS-1 izhaja, da je v socialnem sporu primarno načelo

meritornega, ne pa kasatornega sojenja, torej odločanje o

pravici, zahtevani s tožbenim zahtevkom ter s tem v zvezi presoja

zakonitosti odločb tožene stranke, ker za socialni spor velja

načelo polne jurisdikcije. Zahtevek, da sodišče meritorno odloči,

je tožnik postavil v pripravljalni vlogi, vloženi 30.11.2004. Po

1. alinei 1. odstavka 82. člena ZDSS-1 sodišče v primeru ugoditve

tožbenemu zahtevku izpodbijani upravni akt odpravi in naloži

toženi stranki izdajo novega upravnega akta le, če dejansko

stanje ni bilo pravilno ali popolno ugotovljeno, ugotavljanje

dejanskega stanja pred sodiščem pa bilo dolgotrajno ali povezano

z nesorazmernimi težavami. Sodišče prve stopnje pa z ničemer ni

utemeljilo in to tudi ne izhaja iz doslej ugotovljenih dejastev

ter predloženih dokazov, da bi bilo ugotavljanje dejanskega

stanja pred sodiščem dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi

težavami. Celotna dopolnitev dokaznega postopka zahteva le

pridobitev dodatnega mnenja oziroma v primeru nadaljnjih

nejasnosti neposrednega zaslišanja medicinskih strokovnjakov, ki

so bili udeleženi v postopku zdravljenja tožnika. Dopolnitev

dokaznega postopka za sodišče prve stopnje v navedenem obsegu, po

prepričanju sodišča druge stopnje, ne pomeni dolgotrajnega ali

nesorazmerno težavnega postopanja, izpodbijana sodba za takšno

ugotovitev nima razlogov.

Ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, za pravilno

ugotovitev dejanskega stanja pa bo treba izvesti predlagane

dokaze, je sodišče druge stopnje na podlagi 1. odst. 354. čl. in

355. čl. ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v

novo sojenje prvostopnemu sodišču, da bo izvedlo postopek v

skladu z že podanimi navodili. V ponovljenem postopku bo na

podlagi mnenj medicinskih strokovnjakov, ki ne bodo dopuščala

dvoma, presodilo o materialnopravnem zahtevku, da je bil tožnik v

času od 17.7.2004 do 6.8.2004 začasno popolnoma nezmožen za delo,

o vzroku nezmožnosti ter o zakonitosti obeh spornih toženčevih

odločb.

 

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 334/2004
• VDS sklep Pdp 797/2005
• VDS sodba Pdp 1728/2004