VDS sklep Psp 746/2005
Sodišče: | Višje delovno in socialno sodišče |
---|---|
Oddelek: | Oddelek za socialne spore |
ECLI: | ECLI:SI:VDSS:2006:VDS.PSP.746.2005 |
Evidenčna številka: | VDS03721 |
Datum odločbe: | 02.02.2006 |
Področje: | CIVILNO PROCESNO PRAVO |
Institut: | dokazni postopek - procesno vprašanje |
Jedro
Po 362. členu ZPP mora sodišče prve stopnje opraviti vsa pravdna
dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je
opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu. Zato bi moralo
po zaslišanju tožnika glede fizičnih obremenitev, povezanih z
njegovim delom zahtevati dopolnilno mnenje zdravstvene komisije
oziroma izvesti predlagano zaslišanje predsednika komisije, ki bi
pojasnil, ali je bil tožnik v spornem času zmožen za razmeroma
naporno delo. Ker je tega kljub opozorilu sodišča druge stopnje
ni storilo, je kršilo 362. čl. ZPP, v posledici pa je bilo
dejansko stanje še vedno nepopolno ugovljeno.
Iz določb 1. in 2. odstavka 81. člena ZDSS-1 izhaja, da je v
socialnem sporu primarno načelo meritornega sojenja. Po 1. alinei
1. odstavka 82. člena ZDSS-1 sodišče v primeru ugoditve tožbenemu
zahtevku izpodbijani upravni akt odpravi in naloži toženi stranki
izdajo novega upravnega akta le, če dejansko stanje ni bilo
pravilno ali popolno ugotovljeno, ugotavljanje dejanskega stanja
pred sodiščem pa bilo dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi
težavami, kar mora izhajati iz ugotovljenih dejstev ter
predloženih dokazov. Če sodišče sklepa, da bo ugotavljanje
dejanskega stanja pred sodiščem dolgotrajno ali povezano z
nesorazmernimi težavami, ne utemelji, je podana bistvena kršitev
postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne
sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo dokončno
odločbo tožene stranke št. 26000-2003-24118 z dne 9.8.2004 ter ji
naložilo, da ob upoštevanju ugotovljenega dejanskega stanja o
delovnih obremenitvah tožnika ter po pridobitvih dodatnih
strokovnih mnenj in ponovni oceni razpoložljive medicinske
dokumentacije izda nov upravni akt v roku 30-ih dnih od
pravnomočnosti sodbe sodišča prve stopnje. Naložilo ji je, da
tožniku povrne 59.400,00 SIT stroškov postopka, z zakonskimi
zamudnimi obrestmi od dneva pravnomočnosti sodbe sodišča prve
stopnje do plačila, v 8-ih dneh.
Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena
stranka ter predlagala njeno spremembo z zavrnitvijo tožbenega
zahtevka, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve v novo
sojenje. Navaja, da zbrana medicinska dokumentacija v predsodnem
postopku zadošča za zavrnitev tožbenega zahtevka. Prvostopna
sodba ni izvršljiva, ker se toženi stranki nalaga pridobitev
novih strokovnih mnenj, pri čemer je zaradi poteka časa nemogoče
ugotoviti tožnikovo zdravstveno stanje v spornem obdobju. Delovne
obremenitve, kot jih je navedel tožnik so po splošno znanih
dejstvih, nemogoče. Ker v sodbi niso navedeni razlogi o
odločilnih dejstvih, je prvostopno sodišče bistveno kršilo
določbe pravdnega postopka. Stroškovnega izreka ni obrazložilo,
kar tudi pomeni kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
Pritožba je utemeljena.
To sodišče je v razveljavitvenem sklepu, izdanem na pritožbo
tožnika, dne 18.5.2005 ugotovilo, da je sodišče prve stopnje
nepopolno ugotovilo dejansko stanje, o odločilnih dejstvih glede
tožnikove zmožnosti za delo v obdobju od 17.7.2004 do 6.8.2004
sodba sodišča prve stopnje ni imela razlogov in je ni bilo mogoče
preizkusiti. Za izvedbo nujnih dokazov je sodišče druge stopnje
zadevo vrnilo v novo sojenje prvostopnemu sodišču. V
razveljavitvenem sklepu je v skladu z določbo 360. člena Zakona o
pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 - 36/2004 - ZPP) navedlo,
v čem je bistvena kršitev določb pravdnega postopka in v čem so
pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja, kar je vplivalo
na zakonitost razveljavljene sodbe. V skladu z opozorili sodišča
druge stopnje, bi prvostopno sodišče moralo, poleg ugotovitve
narave tožnikovega dela, kar je bilo v bistvenih sestavinah
razjasnjeno z zaslišanjem tožnika, tudi z izvedbo dokazov, ki jih
je predlagala tožena stranka, dopolnilnim mnenjem zdravstvene
komisije in zaslišanjem vsaj predsednika zdravstvene komisije
A. M., po potrebi pa tudi z drugimi dokazi, izvedenimi na
podlagi 61. in 62. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih
(Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004 - ZDSS-1) ugotoviti,
upoštevajoč njegovo izpoved na naroku 15.9.2005 o naporih pri
delu, tožnikovo zmožnost za delo v spornem obdobju in s tem tudi
odpraviti nasprotja med nepodpisanim mnenjem zdravnika A. F. z
dne 9.6.2004 ter odločbama imenovanega zdravnika in zdravniške
komisije.
Po 362. členu ZPP mora sodišče prve stopnje opraviti vsa pravdna
dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je
opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu. Z zaslišanjem
tožnika, v zvezi s katerim pooblaščenec tožene stranke, navzoč na
naroku, ni imel nobenih pripomb ali dodatnih dokaznih predlogov,
se je dovolj natančno prepričalo o fizičnih obremenitvah,
povezanih s tožnikovim delom. Obremenitve je potrebno šteti za
resnične, saj o naravi dela ni bilo nobene drugačne navedbe ali
nasprotnega dokaza. Pač pa sodišče prve stopnje ni izvedlo
ostalih dokazov, s katerimi bi se ugotovilo pravilno dejansko
stanje. Glede na izpoved tožnika bi moralo zahtevati dopolnilno
mnenje zdravstvene komisije oziroma izvesti predlagano zaslišanje
predsednika komisije A. M., od katerega je pričakovati, da bo z
vso strokovno odgovornostjo pojasnil, ali je bil tožnik, pri
katerem je bila z ultrazvočnimi preiskavami dne 30.1.2004
ugotovljena subtotalna ruptura tetive dolge glave bicepsa in
popolna ruptura rotatorne manšete na mestu tetive supraspinatusa,
nato pa operativno 19.10.2004 odstranjena razdražena
subakromialna burza ter delno mobiliziran rupturirani del
rotatorne manšete v predelu supra in infraspinatusa, vendar ne v
zadostnem obsegu, da bi se celotni defekt lahko pokril, v spornem
obdobju zmožen ročnega nastavljanja bal papirja, težkih do 350 kg
na stroju pri izdelovanju serviet, oziroma 6 do 7-kratnega
dviganja 28 do 30 kg težkih rol folije do višine 1,60 m. V
primeru nadaljnjih nejasnosti naj sodišče, upoštevajoč dopustnost
izvajanja dokazov po uradni dolžnosti, zasliši prim. A. F.
oziroma še bolj primerno operaterja dr. I.P., ki je 19.10.2004
pri tožniku izvedel artroskopsko akromoplastiko.
Sodišče druge stopnje po 30. členu ZDSS-1 ne sme razveljaviti
izpodbijane sodbe in zadeve vrniti v nov postopek zaradi zmotne
ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali bistvene kršitve
določb postopka, če je nepravilnost mogoče popraviti z dopolnjeno
ali ponovljeno izvedbo dokazov oziroma drugih procesnih dejanj na
obravnavi pred sodiščem druge stopnje. V obravnavanem primeru
sodišče prve stopnje ni ravnalo v skladu z obveznostjo iz 1.
odstavka 362. člena ZPP in ni opravilo vseh pravdnih dejanj, na
katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu. Torej
ne gre le za dopolnitev ali ponovitev izvedenih dokazov, ker jih
sodišče prve stopnje dejansko ni izvedlo.
Odločitve, da je tožena stranka dolžna ponoviti postopek in
izdati nov upravni akt v roku 30-ih dni od pravnomočnosti sodbe,
po dodatnih ugotovitvah ter pribavi novih strokovnih mnenj in po
ponovni oceni razpoložljive zdravstvene dokumentacije, sodišče
prve stopnje ni obrazložilo. Iz določb 1. in 2. odstavka 81.
člena ZDSS-1 izhaja, da je v socialnem sporu primarno načelo
meritornega, ne pa kasatornega sojenja, torej odločanje o
pravici, zahtevani s tožbenim zahtevkom ter s tem v zvezi presoja
zakonitosti odločb tožene stranke, ker za socialni spor velja
načelo polne jurisdikcije. Zahtevek, da sodišče meritorno odloči,
je tožnik postavil v pripravljalni vlogi, vloženi 30.11.2004. Po
1. alinei 1. odstavka 82. člena ZDSS-1 sodišče v primeru ugoditve
tožbenemu zahtevku izpodbijani upravni akt odpravi in naloži
toženi stranki izdajo novega upravnega akta le, če dejansko
stanje ni bilo pravilno ali popolno ugotovljeno, ugotavljanje
dejanskega stanja pred sodiščem pa bilo dolgotrajno ali povezano
z nesorazmernimi težavami. Sodišče prve stopnje pa z ničemer ni
utemeljilo in to tudi ne izhaja iz doslej ugotovljenih dejastev
ter predloženih dokazov, da bi bilo ugotavljanje dejanskega
stanja pred sodiščem dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi
težavami. Celotna dopolnitev dokaznega postopka zahteva le
pridobitev dodatnega mnenja oziroma v primeru nadaljnjih
nejasnosti neposrednega zaslišanja medicinskih strokovnjakov, ki
so bili udeleženi v postopku zdravljenja tožnika. Dopolnitev
dokaznega postopka za sodišče prve stopnje v navedenem obsegu, po
prepričanju sodišča druge stopnje, ne pomeni dolgotrajnega ali
nesorazmerno težavnega postopanja, izpodbijana sodba za takšno
ugotovitev nima razlogov.
Ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, za pravilno
ugotovitev dejanskega stanja pa bo treba izvesti predlagane
dokaze, je sodišče druge stopnje na podlagi 1. odst. 354. čl. in
355. čl. ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v
novo sojenje prvostopnemu sodišču, da bo izvedlo postopek v
skladu z že podanimi navodili. V ponovljenem postopku bo na
podlagi mnenj medicinskih strokovnjakov, ki ne bodo dopuščala
dvoma, presodilo o materialnopravnem zahtevku, da je bil tožnik v
času od 17.7.2004 do 6.8.2004 začasno popolnoma nezmožen za delo,
o vzroku nezmožnosti ter o zakonitosti obeh spornih toženčevih
odločb.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 24.09.2014