VDS sodba Psp 473/2005

Jedro

Po 5. alinei 1. odst. 42. čl. pravilnika o štipendiranju

štipendija za tekoče študijsko leto miruje in se ne izplačuje

štipendistu, pri katerem dohodek na družinskega člana, dosežen v

preteklem koledarskem letu, presega materialne pogoje iz 56. čl.

ZZZPB, to je dohodek na družinskega člana v znesku 130 %

zajamčene plače, za več kot 10 %. Pri opredelitvi vštevnih

dohodkov se 4. čl. pravilnika sklicuje na Zakon o dohodnini, ki v

6. čl. določa, da se v osnovo za dohodnino všteje vsak posamezen

prejemek, dosežen na podlagi pogodbe o delu, zato se tudi ti

dohodki, vštevajo pri izračunu dohodka na družinskega člana.

Sprememba, nastala v letu prijave na razpis, ko je tožničina

sestra izgubila pravico do preživnine, ne more vplivati na

pravico do štipendije. Po zakonu je namreč merilo dohodek na

družinskega člana, dosežen v preteklem koledarskem letu pred

prijavo na razpis.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin

tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba Zavoda Republike

Slovenije za zaposlovanje št. 341-1-205/05 z dne 11.2.2005 ter da

se ugotovi njena upravičenost do republiške štipendije za šolsko

leto 2004/2005.

Zoper sodbo se je, smiselno zaradi zmotne oz. nepopolne

ugotovitve dejanskega stanja ter v posledici zmotne uporabe

materialnega prava, pritožila tožnica. Navaja, da je sodišče prve

stopnje nepravilno zavrnilo zahtevek na podlagi ugotovljenega

dohodka na družinskega člana za leto 2003, ni pa upoštevalo, da

so se njeni družini v letu 2005 dohodki zmanjšali za 50.000,00

SIT. Predlaga, da se pritožbi ugodi in se ji prizna pravica do

štipendije.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov v sodnem spisu, zlasti iz tožničinih navedb na naroku

dne 27.5.2005 izhaja, da ne ugovarja višini ugotovljenega dohodka

oz. dohodka na družinskega člana v letu 2003, nepravilno pa se ji

zdi, da so bili pri dohodku na družinskega člana upoštevani

dohodki, ki jih je na podlagi pogodbe o delu prejela pri družbi

M. d.d. in nepravilno sodišče ni upoštevalo, da tožničina

sestra V. T. R. od septembra 2004, ko je dopolnila 18 let

starosti, ne prejema več preživnine.

Dejavnost štipendiranja se po Zakonu o zaposlovanju in

zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. l. RS, št. 5/91 s

spremembami - ZZZBP) uvršča med dejavnosti zaposlovanja, je v

javnem interesu in se opravlja kot javna služba. Po merilih iz 2.

odst. 56. čl. ZZZPB lahko pridobi republiško štipendijo kandidat,

pri katerem dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem

letu pred prijavo na razpis ne presega celoletnega zneska 130%

zajamčene plače. Podrobnejša merila in pogoje za pridobitev ter

vrnitev in za višino republiških štipendij določi na podlagi 3.

odst. 59. čl. ZZZPB minister za delo. Na podlagi tega pooblastila

je minister za delo, družino in socialne zadeve predpisal

podrobnejša merila in pogoje za uveljavitev pravice do

republiških štipendij s Pravilnikom o štipendiranju (Ur. l. RS,

št. 48/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljnjem besedilu:

pravilnik). V 2. čl. pravilnik povzema zakonsko določbo, da

pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo, med ostalimi,

študentje visokošolskih zavodov, ki morajo izpolnjevati

materialni pogoj iz 2. odst. 56. čl. ZZZPS, torej omenjeno

omejitev dohodka na družinskega člana. Po 4. čl. pravilnika se

dohodek na družinskega člana izračuna iz vsote vseh bruto

dohodkov in osebnih prejemkov, ugotovljenih v odločbah o odmeri

dohodnine, izdanih družinskim članom kandidatove družine,

upoštevajo pa se tudi njihovi neobdavčljivi dohodki in osebni

prejemki, razen prejemkov iz 19. čl. Zakona o dohodnini in

prejemkov od občasnih in začasnih del dijakov in študentov,

izplačanih preko pooblaščenih agencij, ki ne presegajo 51%

povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji. Dohodek

ali osebni prejemek, pri katerem je, v skladu z Zakonom o

dohodnini, osnova za davek znižana za normirane ali dejanske

stroške, se kot bruto dohodek ali osebni prejemek upošteva v

višini davčne osnove, ugotovljene v odločbi o dohodnini. Po 6.

čl. pravilnika se v dohodek kandidatove družine vštevajo tudi

prejete preživnine in nadomestila preživnine, do katerih so

upravičeni družinski člani v višini izvršljivega pravnega

naslova.

Tožena stranka je pri izračunu dohodka na družinskega člana

povsem zakonito in v skladu z omenjenim 4. čl. pravilnika

upoštevala tožničine dohodke ter dohodke njene matere za leto

2003, ugotovljene z dohodninskima odločbama davčnega urada

(priloženi v upravnem spisu). Zakonito je bil upoštevan tudi

podatek Jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije,

ki je v dopisu tožničini materi z dne 12.2.2004 sporočil, da je

za tožničino sestro v letu 2003 prejela 207.288,00 SIT

nadomestila preživnine. Iz vseh znanih podatkov je tožena

stranka, ob upoštevanju števila družinskih članov po 12. čl.

pravilnika, pravilno izračunala, da letni bruto dohodek na

družinskega člana v znesku 937.607,25 SIT za več kot 30% presega

zajamčeni osebni dohodek v istem letu 2003 ter je na tej podlagi

utemeljeno izdala odločbo, da tožnici v študijskem letu 2004/2005

pravica do štipendije miruje in se ji štipendija ne izplačuje.

Odločba o mirovanju pravice do štipendije je utemeljena s 5.

alineo 1. odst. 42. čl. pravilnika, po kateri štipendija za

tekoče študijsko leto miruje in se ne izplačuje štipendistu, pri

katerem dohodek na družinskega člana, dosežen v preteklem

koledarskem letu, presega materialne pogoje iz 56. čl. ZZZPB za

več kot 10%. Izračun je tožena stranka podrobno prikazala v

odgovoru na tožbo, tožnica k temu ni imela pripomb. Razlogi,

zaradi katerih je tožnica v letu 2003 prejemala dodatne dohodke

na podlagi pogodbe o delu in ne preko pooblaščene agencije za

posredovanje občasnih in začasnih del študentom, tožene stranke

ne zadevajo. Dohodki, prejeti po pogodbi o delu, niso izvzeti pri

izračunu dohodka na družinskega člana. Zakon o dohodnini (Ur. l.

RS, št. 71/93 s spremembami -Zdoh), ki je veljal do 31.12.2004,

na katerega se pri opredelitvi vštevnih dohodkov sklicuje

omenjeni 4. čl. pravilnika, v 6. čl. določa, da se v osnovo za

dohodnino všteje vsak posamezen prejemek, dosežen na podlagi

pogodbe o delu.

Prenehanje pravice do nadomestila preživnine za tožničino sestro

s 30.9.2004 na pravico ne more vplivati, ker gre za spremembo,

nastalo v koledarskem letu vložitve prijave na razpis in ne v

letu, ki je po zakonu določeno za izračun višine dohodka na

družinskega člana, poleg tega sprememba ni navedena v 36. čl.

pravilnika med primeri, zaradi katerih se vloga za republiško

štipendijo lahko izjemoma vloži tudi med študijskim letom.

Prvostopna sodba, s katero je bil zavrnjen zahtevek za odpravo

zavrnilne dokončne odločbe tožene stranke, je zato zakonita in je

sodišče druge stopnje na podlagi 353. čl. ZPP pritožbo kot

neutemeljeno zavrnilo ter potrdilo izpodbijano sodbo.

 

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 1309/2001
• VDS sodba Psp 436/2011
• sodba in sklep U 1741/2004