VDS sodba Psp 17/2005

Jedro

Tožničin mož je bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja,

tožnica pa kot družinski član oz. po možu, ki je bil v delovnem

razmerju. Zato ne izpolnjuje pogojev za vštetje obdobja, ko je

delala na kmetiji, last njenega tasta oz. njenega svaka, v

pokojninsko dobo, saj ni bila lastnica, solastnica, zakupnica ali

uživalka kmetijskega zemljišča in tudi ni bila zavezanka davka od

osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. Teh pogojev tudi ni

izpolnjeval njen zakonec, ki je bil zavarovan na podlagi

delovnega razmerja.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin

tožbeni zahtevek, da se razveljavita odločbi Zavoda za

pokojninsko in invalidsko zavarovanje št. P-6512240 z dne

3.8.2001 ter 6.11.2002 in da se ji v pokojninsko dobo šteje čas

opravljanja kmetijske dejavnosti od 1.5.1973 do 31.12.1983.

Zoper sodbo se je pritožila tožnica, smiselno zaradi zmotno oz.

nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe

materialnega prava. Navaja, da je delala in še vedno dela na isti

kmetiji. Zahteva, da se ji sporno obdobje prizna v pokojninsko

dobo.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da tožnica v

spornem obdobju ni imela lastnosti zavarovanke po 17. čl. Zakona

o starostnem zavarovanju kmetov, ker ni bila lastnik ali

solastnik kmetijskih zemljišč, zato po 164. čl. Zakona o

pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. SRS, št. 27/83 s

spremembami) v zvezi s 187. čl. sedaj veljavnega Zakona o

pokojninskem zavarovanju, ni upravičena do priznanja zavarovalne

dobe. V njenem primeru niso izpolnjeni trije, kumulativno

določeni pogoji za priznanje spornega obdobja v pokojninsko oz.

zavarovalno dobo po 165. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem

zavarovanju, ker ni bila prevzemnica kmetije.

Pritožba ni utemeljena.

Po 3. alinei 1. odst. 187. čl. Zakona o pokojninskem in

invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS št. 106/99 - 72/2005 - ZPIZ-1)

obsega pokojninska doba, ki je določena kot pogoj za pridobitev

in uveljavitev pravic iz obveznega zavarovanja, čas, dopolnjen do

uveljavitve tega zakona, ki se državljanu Republike Slovenije

všteva v pokojninsko dobo po predpisih, ki so veljali do

uveljavitve zakona, razen če ni s tem zakonom ali mednarodnim

sporazumom drugače določeno. Obvezno starostno zavarovanje kmetov

je do 31. decembra 1983 urejal Zakon o starostnem zavarovanju

kmetov (prečiščeno besedilo, Ur. l. SRS, št. 30/79 in 1/82). Po

1. odst. 17. čl. Zakona o starostnem zavarovanju kmetov so bile

za starostno pokojnino zavarovane osebe, ki so opravljale

kmetijsko dejavnost kot svoj edini ali glavni poklic, pri čemer

se je štelo, da je pogoj "edinega ali glavnega poklica"

izpolnjen, če se je oseba kot lastnik, solastnik, zakupnik ali

uživalec kmetijskega zemljišča ukvarjala s kakršnokoli kmetijsko

dejavnostjo in je bila zavezanec davka od osebnega dohodka iz

kmetijske dejavnosti, in sicer ne glede na to, ali je oproščena

tega davka in ne glede na to, ali ima kakšne druge dohodke. V 5.

odst. 17. člena je bilo določeno, da se za zavarovanca šteje tudi

zakonec zavarovanca, ki je izpolnjeval omenjene pogoje.

Iz podatkov v upravnem spisu ne izhaja, da bi tožnica

izpolnjevala pogoje za vštetje obdobja, ko je sicer delala na

kmetiji, v pokojninsko dobo. Lastnik kmetije je bil do sklenitve

izročilne pogodbe dne 24.12.1975 tožničin tast L. B., z omenjeno

pogodbo pa je kmetijo izročil tožničinemu svaku B. B., medtem ko

je bil njen mož O. B. zavarovan na podlagi delovnega razmerja,

tožnica pa je bila po njeni izpovedi v predsodnem postopku od

leta 1973 do 1983 zdravstveno zavarovana kot družinski član oz.

po možu. Zavarovalni status družinskega člana izhaja tudi iz

potrdila Območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje

Slovenije z dne 27.3.2001. Po potrdilu Davčnega urada iz Nove

Gorice z dne 1.6.2001 tožnica v spornem obdobju ni plačevala

prispevkov za starostno zavarovanje kmetov, kar pomeni, da ni

bila davčni zavezanec in zato tudi ni bila vključena v starostno

zavarovanje kmetov. Po 1. odst. 29. čl. Zakona o starostnem

zavarovanju kmetov so bili namreč zavarovanci po omenjenem 1.

odstavku 17. člena zakona dolžni plačevati prispevek za obvezno

starostno zavarovanje kmetov. Tožnica ni niti zatrjevala in tudi

ne dokazala, da bi izpolnjevala pogoje po omenjenem 17. členu,

saj ni bila lastnica, solastnica, zakupnica ali uživalka

kmetijskega zemljišča in tudi ne zavezanka davka od osebnega

dohodka iz kmetijske dejavnosti.

Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, tožnica tudi ne

izpolnjuje pogojev po 164. in 165. čl. Zakona o pokojninskem in

invalidskem zavarovanju (Ur. l. SRS št. 27/83 - 10/91 - ZPIZ/83),

niti po določbi 271. čl. statuta Skupnosti pokojninskega in

invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Ur. l. SRS št. 40/83 -

55/93 - statut). Nesporno ni bila zavarovanka starostnega

zavarovanja kmetov, saj zanjo v spornem obdobju niso bili plačani

prispevki. Enako ne izpolnjuje pogojev, da bi se ji čas

opravljanja kmetijske dejavnosti vštel v pokojninsko dobo po 165.

čl. ZPIZ/83, ker ni bila prevzemnica kmečkega gospodarstva. V

271. členu statuta ZPIZ iz leta 1983 je bilo določeno, da se

zavarovancu iz 10. in 11. člena ZPIZ/83, kar je tožnica po

1.1.1984 sicer bila, čas opravljanja kmetijske dejavnosti v

obdobju od 1.1.1972 do 31.12.1983 šteje v zavarovalno dobo le, če

je prevzemnik kmečkega gospodarstva. V obravnavanem primeru iz

listin (izročilna pogodba z dne 24.12.1975) izhaja, da je

prevzemnik kmečkega gospodarstva tožničin svak B. B., v posledici

pa je bil svak zavezanec za prispevek za starostno zavarovanje

kmetov od 1.1.1978 do 1.12.1979, pred njim pa je bil zavezanec za

prispevek njegov oče oz. tast tožnice L. B..

Iz navedenih dejstev in dokazov izhaja, da ni nikakršne zakonite

podlage, da bi se tožnici na podlagi 187. čl. ZPIZ-1, v zvezi s

1. odst. 309. čl. prej veljavnega Zakona o pokojninskem in

invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 do 54/98- ZPIZ/92)

ter v zvezi s 159. čl. ZPIZ/83, brez plačila prispevkov vštel v

pokojninsko dobo čas, ko je, po njenih navedbah kot družinski

član, do vpisa lastninskih sprememb na podlagi izročilne pogodbe

na kmetiji last tasta ter nato na kmetiji last svaka, opravljala

samostojno kmetijsko dejavnost. Tudi po 420. čl. ZPIZ-1 se čas

opravljanja samostojne dejavnosti pred 1.1.1983, kot obdobje iz

309. čl. ZPIZ, šteje v zavarovalno dobo le, če je plačan

prispevek po 221. čl. ZPIZ-1. Sodišče prve stopnje je zato

zakonito zavrnilo zahtevek za razveljavitev odločb tožene

stranke, s katerima je bil zahtevek za priznanje pokojninske dobe

od 1.5.1973 do 31.12.1983 zavrnjen.

 

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 191/95
• VDSS sklep Psp 135/99
• VDSS sodba Psp 188/99