VDS sodba Psp 235/2004
Sodišče: | Višje delovno in socialno sodišče |
---|---|
Oddelek: | Oddelek za socialne spore |
ECLI: | ECLI:SI:VDSS:2005:VDS.PSP.235.2004 |
Evidenčna številka: | VDS03712 |
Datum odločbe: | 09.09.2005 |
Področje: | ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE |
Institut: | odmera - izjemna pokojnina |
Jedro
Pri odmeri samostojne, izjemne pokojninske dajatve, priznane po
Zakonu o uvedbi pravice do izjemne pridobitve pokojnine za
delavce v premogovnikih, je mogoče upoštevati le pokojninsko
dobo, dopolnjeno pri slovenskem nosilcu zavarovanja, ne pa tudi
pokojninske dobe, dopolnjene pri hrvaškem nosilcu zavarovanja.
Izrek
Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (I. točka izreka)
potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je sicer zavrnilo tožnikov zahtevek na
razveljavitev drugostopenjske odločbe toženca opr. št. 4084370 z
dne 28.11.2001 in ohranitev v veljavi prvostopenjske odločbe iste
opr. št. z dne 17.10.2001 (I. točka izreka) hkrati pa
drugostopenjsko odločbo z dne 28.11.2001 v tretji vrsti
spremenilo tako, da je znesek pokojninske dajatve, odmerjen v
višini 74.782,03 SIT nadomestilo s 76.220,15 SIT, znesek
80.166,34 SIT z zneskom 81.708,00 SIT ter znesek 80.166,34 SIT z
zneskom 81.708,00 SIT (II. točka izreka). Toženo stranko je
zavezalo, da v 30-ih dneh po pravnomočnosti sodbe tožniku izplača
razliko med že izplačano izjemno pokojnino in pokojnino, določeno
s sodno odločbo. Sklenilo je tudi, da trpi vsaka stranka svoje
stroške postopka (III. točka izreka).
Zoper sodbo sta se pritožili obe stranki.
Tožena stranka je vložila pritožbo zoper ugoditveno II. in III.
točko izreka, vendar je njena pritožba kot prepozna s sklepom
sodišča prve stopnje opr. št. Ps 1706/2001 z dne 7.4.2004 že
pravnomočno zavržena.
Tožeča stranka v pravočasni pritožbi izpodbija zavrnilni del
sodbe zaradi zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom v
smeri ugoditve celotnemu zahtevku. Navaja le, da je bila v
odločbi Vlade R Slovenije št. 197-1/2001, s katero je bila
priznana pravica do izjemne pokojnine po Zakonu o izjemnem
priznanju pokojnine za delavce v premogovnikih, v skupni
pokojninski dobi upoštevana tudi pokojninska doba, dopolnjena v R
Hrvaški. Kljub temu je sodišče zavzelo stališče, da je toženec v
dokončni odločbi pravilno upošteval dejstvo, da se pokojninska
doba, ki jo je dopolnil na območju R Hrvaške, ne všteva v skupno
pokojninsko dobo, saj naj bi to izhajalo iz 3. odstavka 25. člena
Sporazuma med R Slovenijo in R Hrvaško, četudi cit. člen tega za
izjemne pokojnine ne določa. Meni, da bi sodišče v konkretnem
primeru moralo uporabiti 22. člen sporazuma.
Tožena stranka v pisnem odgovoru prereka navedbe tožnika in
predlaga zavrnitev pritožbe.
Pritožba ni utemeljena.
Tožnik sicer pravilno poudarja, da za rešitev predmetne zadeve 3.
odstavek 25. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med
Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško (Ur. l. RS - MP, št.
21/97; v nadaljevanju: mednarodna pogodba) ni uporabljiv. Vendar
pa ni uporabljiv niti celoten 22. člen, temveč smiselno kvečjemu
le 4. odstavek te določbe. Tako je izpodbijani zavrnilni del
sodbe materialno-pravno sicer res nepravilno utemeljevan s 3.
odstavkom 25. člena mednarodne pogodbe, vendar pa to samo po sebi
za zakonitost I. točke izreka sodbe, ni odločilno.
V predmetni zadevi gre namreč izključno za spor o višini
odmerjene izjemne pokojnine, ki jo je od 1.8.2001 dalje po Zakonu
o uvedbi pravice do izjemne pridobitve pokojnine za delavce v
premogovnikih (Ur. l. SRS, št. 44/69) tožniku priznala Vlada
Republike Slovenije (priloga A 2 sodnega spisa). S pravnomočnim
upravnim aktom je tožencu naložila le odmero, usklajevanje in
izplačevanje dajatve v skladu z veljavnim Zakonom o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99; v nadaljevanju
ZPIZ). Navedeno seveda pomeni, da v predsodnem postopku, ki je
predmet tega socialnega spora, določbe 1., 2. in 3. odstavka 22.
člena cit. mednarodne pogodbe, ki urejajo seštevanje zavarovalnih
dob, dopolnjenih v obeh državah pogodbenicah za pridobitev,
ohranitev ali ponovno pridobitev pravice, niso bile uporabljive,
niti ni šlo za odmero sorazmernega dela izjemne pokojnine po
pravilih o določitvi sorazmernega dela dajatve v smislu 25. člena
mednarodne pogodbe, temveč samostojne dajatve po slovenskih
predpisih. Sicer pa je tako ob odmeri samostojnega, kot
sorazmernega dela, višina pokojninske dajatve poleg višine
pokojninske osnove itak odvisna od dolžine pokojninske dobe,
dopolnjene v državi pogodbenici, ki dajatev odmerja. Zato je bila
z izpodbijanim upravnim aktom, pokojnina pravilno odmerjena ob
upoštevanju le v R Sloveniji dopolnjene zavarovalne, in s tem
hkrati v skladu s cit. mednarodno pogodbo, ki se glede na 8. člen
Ustave R Slovenije uporablja neposredno. V 4. odstavku 22. člena
mednarodne pogodbe je izrecno dogovorjeno, da če obstaja po
pravnih predpisih ene države pogodbenice, pravica do dajatve brez
seštevanja zavarovalnih dob, pristojni nosilec te države, dajatev
prizna le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svojih
pravnih predpisih. Od uveljavitve mednarodne pogodbe s 1.2.1998,
se namreč pri odmeri samostojne pokojninske dajatve upošteva le
doba, dopolnjena v državi pogodbenici, ki dajatev odmerja.
Z izpodbijanim drugostopenjskim upravnim aktom je bila tako v
upravno revizijskem postopku po uradni dolžnosti, prvostopenjska
odločba zaradi previsoko odmerjene dajatve, pravilno odpravljena
in izjemna pokojnina zakonito odmerjena le glede na 24 let, 4
mesece in 13 dni pokojninske dobe, dopolnjene pri slovenskem
nosilcu zavarovanja. Torej v skladu s 50. v zvezi s 409. členom
veljavnega ZPIZ v višini 52 % od pokojninske osnove. S I. točko
izreka sodbe je posledično tožbeni zahtevek na razveljavitev
drugostopenjske upravne odločbe in ohranitev v veljavi
prvostopenjske z dne 17.10.2001, utemeljeno zavrnjen in je iz
istih razlogov tudi pritožba ostala brezuspešna.
S to dodatno obrazložitvijo je bilo potrebno pritožbo kot
neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP-UPB2 potrditi
izpodbijano I. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje. V II. in
III. točko izreka sodbe o dosojeni višji dajatvi od pravilno in
zakonito odmerjene z izpodbijanim upravnim aktom, pa tako ni
mogoče posegati, saj je glede na sklep prvostopenjskega sodišča o
zavrženju toženčeve pritožbe, v tem delu že pravnomočna.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 24.09.2014