VDS sklep Psp 106/2004

Jedro

Če tožba ni vložena v rokih iz 30. in 31. členom ZDSS v zvezi z

252. členom ZPIZ, je prepozna. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo

na višino odmerjenega nadomestila plače za čas čakanja na

zaposlitev na drugem ustreznem delu, niso upoštevne, ker zaradi

zamude roka za vložitev tožbe meritorno sojenje ni dopustno.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožnika zoper

drugostopenjsko odločbo toženca št. I-7020681 z dne 13.3.2003,

ker je ugotovilo, da je bila vložena prepozno. Ugotovilo je, da

je rok za sodno varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega

zavarovanja potekel 25.4.2003, tožba pa je bila pri sodišču

vložena šele 9.5.2003.

Zoper sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo. Od sodišča

pričakuje, da mu bo omogočilo priti do podatkov, ki ga zanimajo

in so odločilni za odmero denarnega nadomestila za čas čakanja na

zaposlitev na drugo ustrezno delo. Želel bi osebno sodelovati v

tem postopku, da bi bil problem enkrat rešen, saj naj bi bil

potem, ko z odmero ni bil zadovoljen in se je podal od urada do

urada, povsod odpravljen. Navaja, da je invalid III. kategorije

postal zaradi kroničnega išiasa, obrabe sklepov in hrbtenice,

povišanega krvnega tlaka ter popolne odpovedi sluha levega ušesa,

in da ga zelo moti dejstvo, da so zdravniki njegove zdravstvene

težave obravnavali kot navadno bolezen, ne pa kot bolezen v

posledici dela. V prepričanju, da bo končno le prišel do želenih

podatkov, ki vplivajo na višino odmerjenega denarnega nadomestila

in s tem na njegovo eksistenco, predlaga ugodno rešitev pritožbe.

Tožena stranka v pisnem odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pravočasnost tožbe je procesna predpostavka, ki mora biti

izpolnjena, saj v nasprotnem primeru vsebinsko sojenje o zadevi

ni dopustno. Izpodbojno tožbo zoper dokočno odločbo Zavoda za

pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če ta glede na 252. člen

Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št.

106/99, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ) v zvezi s

30. in 31. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l.

RS, št. 19/94; v nadaljevanju ZDSS) ni vložena v 30-ih dneh od

vročitve drugostopenjske upravne odločbe, namreč lahko sodišče na

podlagi 274. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št.

26/99, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPP) kot prepozno

le zavrže.

Prav slednje procesno stanje je podano v predmetni zadevi, zato

je z izpodbijanim sklepom tožba zakonito zavržena. Iz listinske

dokumentacije v upravnem spisu nedvomno izhaja, da je bila

drugostopenjska zavrnilna odločba št. I-7020681 z dne 13.3.2003,

izdana zoper prvostopenjsko odločbo iste opr. št. o odmeri

nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno

delo v znesku 77.509,56, SIT od 22.7.2002 dalje, tožniku vročena

26.3.2003. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe je tako začel

teči prvi naslednji dan s 27.3.2003 in se iztekel 25.4.2003.

Najpozneje do izteka navedenega datuma bi moral tožnik tožbo

vložiti pri sodišču oz. najpozneje tega dne oddati priporočeno na

pošto, da bi jo bilo mogoče šteti za pravočasno. Ker pa jo je

kljub pravilnemu pravnemu pouku naslovil na nepristojnega toženca

in je tožba na naslov sodišča prispela šele 9.5.2003, torej

zagotovo po preteku 30-dnevnega zakonsko določenega prekluzivnega

roka, jo je bilo na podlagi 1. odst. 274. člena ZPP mogoče le kot

prepozno zavreči.

Tožnikove pritožbene navedbe o bolezenskih razlogih za

razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti, smiselno zatrjevan

drugačen vzrok invalidnosti, kot je bil že pravnomočno

ugotovljen, prizadevanja za pridobitev podatkov, odločilnih za

višino nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo

ustrezno delo in vse ostale, ki se nanašajo za zatrjevano

neuspešno prizadevanje za njihovo pridobitev, ne morejo biti

upoštevne, saj ob ugotovljenem procesnem stanju pravno sploh niso

relevantne. V socialnem sporu bi nekatere od navedenih bilo

mogoče obravnavati le ob pravočasno vloženi tožbi, torej v

primeru, če bi bilo dopustno meritorno sojenje o višini odmerjene

dajatve iz invalidskega zavarovanja.

Zaradi obrazloženega je bilo potrebno na podlagi 353. člena ZPP,

pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve

stopnje.

 

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Pdp 635/2015
• VDSS sklep Psp 553/2015
• VDSS sklep Pdp 20/2016