VDS sodba Psp 13/2005
Sodišče: | Višje delovno in socialno sodišče |
---|---|
Oddelek: | Oddelek za socialne spore |
ECLI: | ECLI:SI:VDSS:2006:VDS.PSP.13.2005 |
Evidenčna številka: | VDS03700 |
Datum odločbe: | 01.02.2006 |
Področje: | socialno varstvo |
Institut: | denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - mirovanje pravic - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti |
Jedro
Predlog za mirovanje pravice do denarnega nadomestila je bil
pravilno zavrnjen, saj je bil tožnik, prijavljen na zavodu za
zaposlovanje kot brezposelna oseba, za delo nezmožen 30. dni.
Zato ni bil izpolnjen pogoj iz 6. alinee 33. člena ZZZPB za
mirovanje pravice do denarnega nadomestila, saj ta pravica v času
nezmožnosti za delo miruje le v času, ko zavarovanec prejema
nadomestilo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja,
torej od 31. dne odsotnosti dalje.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov
tožbeni zahtevek, da se razveljavita odločbi tožene stranke št.
B-210-2-12/03-1717-ZD z dne 30.1.2004 ter odločba Območne službe
C., št. 210-01-5520-2002/1 z dne 30.10.2003, s katerima je bil
dokončno zavrnjen tožnikov predlog za mirovanje pravice do
denarnega nadomestila, iz razloga nezmožnosti za delo zaradi
bolezni. Potrdilo je pravilnost in zakonitost dokončne odločbe.
Zoper sodbo se je, smiselno zaradi zmotne oz. nepopolne
ugotovitve dejanskega stanja, pritožil tožnik. Navaja, da je
odločba prvostopnega organa tožene stranke pomanjkljiva, ker
obrazložitev ne vsebuje datuma, do katerega je pri njem trajala
zadržanost od dela zaradi bolezni. Od 30.10.2003, ko je vložil
predlog za mirovanje pravice do denarnega nadomestila, je brez
sredstev za preživljanje ter brez zdravstvenega in invalidskega
zavarovanja. Zaradi nevzdržnih razmer in daljše brezposelnosti je
moral poiskati psihiatrično pomoč. Opisuje težave, ki jih ima v
letu 2004 v zvezi z iskanjem zaposlitve ter zdravstvene težave.
Od 9.4.2004 je nezmožen za delo in čaka na oceno invalidnosti.
Tožena stranka mu mora, kot brezposelni osebi, v času nezmožnosti
za delo iz zdravstvenih razlogov zagotoviti enake pravice kot
delodajalcu. Pritožuje se tudi zoper trajanje postopka pri Zavodu
za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Pritožba ni utemeljena.
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS št. 2/2004 in
10/2004 - ZDSS-1) v 63. čl. določa, da je socialni spor dopusten,
kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema
socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, če
tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali
pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta. Po 45. čl.
Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti
(Ur. l. RS št. 5/91 - 67/2002 - ZZZPB) zavarovanci uveljavljajo
pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti skladno s
predpisi o splošnem upravnem postopku. Predmet obravnavanega
socialnega spora je določen z dokončno odločbo tožene stranke z
dne 30.1.2004, s katero je zavrnila tožnikov predlog za priznanje
mirovanja pravic do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.
Zaradi takšnega okvira sodne obravnave so, za ta spor, pravno
nepomembne tožnikove pritožbene navedbe o nemožnosti zaposlitve
ter zdravstvenih težavah, ki se mu pojavljajo v letu 2004.
Iz listin, ki jih je sodišču predložila tožena stranka, izhaja,
da je bilo z dokončno odločbo zdravstvene komisije Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 20.11.2003 odločeno, da
je tožnik od 11.10.2003 dalje zmožen za delo (priloga B 5).
Tožnik ni predložil nobenega dokaza, da je njegova nezmožnost za
delo po tem, ko je pristojni zdravnik ugotovil upravičeno
zadržanost od 1.9.2003 do 10.10.2003, trajala tudi še po tem
datumu. Po 3. odst. 17. b člena ZZZPB zavod zagotavlja pravice
brezposelnim osebam, torej pravico do nadomestila za čas
brezposelnosti tudi v primeru, ko takšna oseba med
brezposelnostjo postane nezmožna za delo iz zdravstvenih razlogov
in sicer enako obdobje, kot izplačujejo delodajalci nadomestila
plače med začasno zadržanostjo z dela zaradi bolezni ali poškodbe
po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Po Zakonu o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 - ZDR), ki
velja od 1.1.2003, delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz
lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi
njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30
delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 120
delovnih dni v koledarskem letu. Tožnikova odsotnost z dela do
vključno 10.10.2003, ki je bil zadnji dan nezmožnosti za delo po
sklepu imenovanega zdravnika z dne 15.10.2003, potrjenem s
sklepom zdravstvene komisije z dne 20.11.2003, je trajala 30
delovnih dni. Ker po 3. odst. 137. čl. ZDR izplača nadomestilo
plače iz lastnih sredstev delodajalec zaradi nezmožnosti delavca
za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do
30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, je Zavod na
podlagi 3. odst. 17. b člena ZZZPB brezposelnim osebam, ki
postanejo nezmožne za delo iz zdravstvenih razlogov, dolžan
zagotoviti pravico do nadomestila za enako obdobje. Tožnik je po
izteku 30 delovnih dni začasne nezmožnosti, ugotovljene z
dokončnim sklepom Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, z
11.10.2003 postal za delo zmožen. Zato ni bil izpolnjen pogoj po
6. alinei 33. čl. ZZZPB za mirovanje pravice do denarnega
nadomestila, saj od 11.10.2003 dalje oz. od 31. dne od pričetka
začasne nezmožnosti za delo ni bil upravičen do nadomestila plače
iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Po omenjeni
določbi pravica do denarnega nadomestila miruje v primeru
nezmožnosti za delo, vendar le v času, ko zavarovanec prejema
nadomestilo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tega
pogoja tožnik ni izpolnil, njegova nezmožnost za delo je namreč
trajala krajše obdobje kot ZDR in Pravila obveznega zdravstvenega
zavarovanja (prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 30/03 do
44/2005) v 137. čl. določata obveznost delodajalca, da v primeru
bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, izplačuje
nadomestilo plače iz lastnih sredstev.
Sodišče prve stopnje je zakonito potrdilo dokončno odločbo tožene
stranke z dne 30.1.2004, sodišče druge stopnje je zato na podlagi
353. čl. ZPP neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo
izpodbijano prvostopno sodbo.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009