VDS sklep Psp 505/2005
| Sodišče: | Višje delovno in socialno sodišče |
|---|---|
| Oddelek: | Oddelek za socialne spore |
| ECLI: | ECLI:SI:VDSS:2005:VDS.PSP.505.2005 |
| Evidenčna številka: | VDS03699 |
| Datum odločbe: | 10.11.2005 |
| Področje: | CIVILNO PROCESNO PRAVO |
| Institut: | umik tožbe - ustavitev postopka |
Jedro
Če sodišče tožeče stanke v vabilu na poravnalni narok ali na prvi
narok ne opozori, da se bo v primeru, da se naroka ne udeleži,
štelo, da je tožbo umaknila, niso podani pogoji za izdajo sklepa
o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne
sodišču prve stopnje v nov postopek.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je na podlagi 2. odst. 28. čl. Zakona o
delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS št. 2/2004 in 10/2004,
v nadaljevanju ZDSS-1) zaradi neudeležbe tožnika na glavni
obravnavi dne 6.6.2005 sklenilo, da se umik tožbe vzame na znanje
in se postopek v socialnem sporu ustavi.
Zoper sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Pri
tem navaja, da je na obravnavo res zamudil za približno pet
minut, vendar pa ne po svoji krivdi. Razlog zamude je bila
prometna nesreča, zaradi katere je nastal zastoj na cesti, obvoz
pa ni bil mogoč. Kljub temu, da se je tožnik na obravnavo napotil
dve uri prej, pa ravno zaradi prometne nesreče, o kateri se lahko
opravijo poizvedbe pri Policijski postaji L., ni mogel priti
pravočasno. Tožnik predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi
in o zadevi meritorno odloči oz. da se izpodbijani sklep
razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Tožnik še predlaga, da se obravnava opravi na sodišču v M.
S., kajti v sporni zadevi je moral priti iz H. M. v Maribor,
bližje pa bi mu bilo, če bi bila obravnava v M. S..
Pritožba je utemeljena.
Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v
predmetni zadevi podana kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl.
Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004, v
nadaljevanju ZPP), kajti izpodbijanega sklepa se ne more
preizkusiti.
Prvostopno sodišče je sklep o ustavitvi postopka izdalo na
podlagi 2. odst. 28. čl. ZDSS-1, kjer je določeno, da če na
poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ne pride
tožeča stranka, se šteje, da je umaknila tožbo. Namen navedenega
člena je zagotoviti večjo procesno disciplino in aktivnost strank
in s tem pospešiti postopek. Sklep o umiku tožbe pa je mogoče
izdati le v primeru, če so izpolnjeni tudi pogoji po 5. odst. 28.
čl. ZDSS-1, torej v primeru, če je bila stranka pravilno vabljena
in nadalje, da ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek oz.
ni splošno znanih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da stranka
iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok. Nadaljnji pogoj
pa je določen v 6. odst. 28. čl. ZDSS-1 in sicer mora sodišče
stranko v vabilu na narok opozoriti na posledice izostanka z
naroka.
Po pregledu dokumentacije v spisu pa pritožbeno sodišče
ugotavlja, da iz dokumentacije v spisu ni razvidno, ali je
prvostopno sodišče tožnika opozorilo na posledice izostanka z
naroka. Zaradi navedenega se sklep tudi ne da preizkusiti.
Opozorilo je namreč bistveno pri ugotavljanju, ali so bili
izpolnjeni vsi pogoji za izdajo sklepa, da se zaradi neudeležbe
tožnika na naroku šteje, da je umaknil tožbo. Torej ne glede na
to, ali so bili za izostanek z naroka opravičljivi razlogi, je
bilo potrebno že zaradi prej navedenega, na podlagi 1. odst. 354.
čl. v zvezi s 3. tč. 365. čl. ZPP, izpodbijani sklep razveljaviti
in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
V zvezi z razpisom obravnave v M. S. namesto v M., pa pritožbeno
sodišče poudarja, da je v 3. odst. 13. čl. ZDSS-1 določeno, da
Delovno in socialno sodišče v Ljubljani odloča v socialnih sporih
na sedežu sodišča, naroke pa opravlja tudi na svojih zunanjih
oddelkih ali na sedežu ali zunanjih oddelkih drugih delovnih
sodišč pod pogoji, ki jih določa 64. člen ZDSS-1. V navedenem
členu pa je določeno, da sodišče lahko opravi narok tudi na
svojih zunanjih oddelkih ali na sedežu ali zunanjih oddelkih
drugih delovnih sodišč, če ima zavarovanec stalno oz. začasno
prebivališče na tem območju. Zakon torej omogoča sodišču, da
opravi naroke tudi na sedežu in zunanjih oddelkih drugih delovnih
sodišč in torej ne le na sedežu v Ljubljani, vendar pa je s tem v
zvezi odločitev prepuščena sodišču, ki glede na konkretni primer
oceni, ali so podani razlogi (zdravstveno stanje, bolezen, težke
socialno-ekonomske razmere, invalidnost itd.), ki bi narekovali
opravo glavne obravnave ob upoštevanju tožnikovega stalnega oz.
začasnega prebivališča. Ker je odločitev o tem prepuščena sodišču
prve stopnje, pritožbeno sodišče ni imelo nobene pravne podlage,
da bi samo odločalo o tem, kje bo prvostopno sodišče opravilo
narok za glavno obravnavo, v smeri, kot se to zavzema tožnik v
pritožbi.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 24.09.2014
