VDS sodba Psp 324/2005

Jedro

Invalidnost pomeni trajno spremembo v zdravstvenem stanju, ki je

posledica poškodbe pri delu, poklicne bolezni, poškodbe izven

dela ali bolezni, in je ni mogoče odvrniti z zdravljenjem ali z

ukrepi medicinske rehabilitacije. Če je ugotovljeno, da glede na

zdravstveno stanje in uspeh operacije tožnice, po zaključeni

operaciji nobeni zdravstveno rehabilitacijski postopki niso bili

več mogoči, je z datumom prvega kontrolnega pregleda po operaciji

pravilno določen dan nastanka invalidnosti. Kasnejšega datuma

nastanka invalidnosti ni mogoče utemeljevati s tem, da je bil

tožnici po operaciji svetovan bolniški stalež, do katerega pa ni

prišlo.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin

zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, ugodilo pa

je zahtevku, da se odpravita odločbi tožene stranke opr. št.

I-1.027.779 z dne 16.8.1999 in 6.3.2000, tožnico razvrstilo v

III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s pravico do

razporeditve na drugo ustrezno delo s polnim delovnim časom od

12.4.1999 dalje ter toženi stranki naložilo, da v roku 30 dni po

pravnomočnosti sodbe odloči o pravici in višini nadomestila za

čas čakanja na razporeditev oz. zaposlitev na drugem ustreznem

delu ter o pravici do nadomestila zaradi manjše plače na drugem

ustreznem delu. Tožnici je naložilo, da se v 30 dneh po

pravnomočnosti sodbe prijavi pri Zavodu R Slovenije za

zaposlovanje.

Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena

stranka ter predlagala spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo

tožbenega zahtevka oz. podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve

sodišču prve stopnje v novo sojenje. Iz obrazložitve izhaja, da

se nanaša predvsem na določitev datuma nastanka invalidnosti

tožnice. Navaja, da bi sodišče moralo upoštevati ugotovitev

invalidske komisije v dopolnilnem mnenju z dne 18.5.2005, ki je

na podlagi zdravniškega potrdila ginekologa z dne 24.7.2000

vztrajala, da je tožnica invalid III. kategorije od tega dne

dalje. Določeni datum 12.4.1999 ni pravilen, iz izvida ginekologa

o pregledu 8.4.1999 izhaja, da zdravljenje tedaj ni bilo končano,

predpisana ji je bila terapija in predlagan stalež do konca

aprila.

Pritožba ni utemeljena.

Zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, sodišče prve stopnje

je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno

uporabilo materialno pravo. Tožena stranka v pritožbi ni navedla

kršitev postopka, ki naj bi vplivale na pravilnost in zakonitost

sodbe, sodišče druge stopnje pa ugotavlja, da v postopku tudi ni

bilo kršitev, na katere na podlagi 2. odst. 350. čl. Zakona o

pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99 - 2/04 - ZPP) pritožbeno

sodišče pazi po uradni dolžnosti.

V tem socialnem sporu je potem, ko je invalidska komisija II.

stopnje, ki je v 266. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem

zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 - 54/98 - ZPIZ) opredeljena kot

izvedenski organ tožene stranke, podala mnenje, da je tožnica

invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do zaposlitve na

drugem ustreznem, izobrazbi primernem delu, sporen predvsem datum

nastanka invalidnosti. Invalidska komisija, pri delu katere

sicer ni sodeloval specialist ginekolog, čeprav so tožničine

zdravstvene težave in invalidnost prav ginekološke narave, je pri

dolčitvi datuma nastanka invalidnosti upoštevala zdravniško

potrdilo specialista ginekologije in porodništva dr. A. L. z dne

24.7.2000, ki je zaradi tožničine primarne bolezni, operativnega

posega, kliničnega statusa in prognoze predlagal, da se tožnico

napoti na invalidsko komisijo zaradi ugotovitve delazmožnosti. V

dopolnilnem mnenju dne 18.1.2005 je vodja oddelka za izvedenstvo

pri toženi stranki navedla, da ugotovitev invalidnosti z dnem

operacije v marcu 2001 ne bi bila v skladu z dejanskim stanjem in

predpisi, ker tedaj zdravljenje ni bilo zaključeno, za čas

zdravljenja in medicinske rehabilitacije so zavarovanci

upravičeni do nadomestila iz zdravstvenega zavarovanja. V ta čas

spada priporočilo ginekologa z dne 12.4.1999, kar je en mesec po

operaciji in je bila tedaj tožnica zanesljivo še v bolniškem

staležu.

Definicijo invalidnosti določa 27. čl. ZPIZ, po katerem je

invalidnost podana, če nastane pri zavarovancu zmanjšanje ali

izguba delovne zmožnosti za delo na delovnem mestu, na katero je

bil zavarovanec trajno razporejen pred nastankom teh sprememb,

zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki so posledica

poškodbe pri delu, poklicne bolezni, poškodbe izven dela ali

bolezni, ki jih ni mogoče odvrniti z zdravljenjem ali z ukrepi

medicinske rehabilitacije. Sodišče prve stopnje je datum nastanka

invalidnosti temeljito raziskalo. Z namenom, da se ugotovi datum

dejanskega nastanka zmanjšanja delovne zmožnosti je imenovalo

izvedenca za področje ginekologije in porodništva, ki je zlasti

ob zaslišanju pojasnil, da po operaciji, opravljeni 10.3.1999,

tožnica ni bila več zdravljena. Upoštevajoč njeno zdravstveno

stanje in uspeh operacije nobeni zdravstveno rehabilitacijski

postopki niso bili več mogoči. Potrdil je, da je bilo zdravstveno

stanje tožnice od operacije do leta 2000 nespremenjeno zlasti kar

zadeva inkontinenco, ki jo je tudi invalidska komisija opredelila

kot glavno bolezen.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da glede ocene zmožnosti za delo

med potrdiloma ginekologa dr. L. dne 12.4.1999 in 24.7.2000 ni

nobene razlike. Res je ob prvem pregledu 8.4.1999 predlagal

bolniški stalež do konca aprila, vendar je že tedaj ugotovil, da

je zanjo dopustno le lažje fizično delo z dvigovanjem bremen do 5

kg, in ki se ne bo opravljalo v vlažnem oz. hladnem prostoru,

torej v ugodnih klimatskih pogojih. V potrdilu 24.7.2000 ni

ugotovil nobenih novih dejstev ali sprememb. Po izpovedi tožnice

je bilo dodatno mnenje le nova zahteva in priporočilo lečečega

ginekologa, ker je tožena stranka v predsodnem postopku zavrnila

zahtevke za ugotovitev invalidnosti.

Kar zadeva sklepanje in pritožbene razloge, da je bila tožnica

12.4.1999 še v postopku zdravljenja in bi ji zato šle pravice iz

obveznega zdravstvenega zavarovanja, sodišče druge stopnje

ugotavlja, da v medicinski dokumentaciji, zbrani v predsodnem in

sodnem postopku, ni nobenega dokaza o ugotovitvi začasne

nezmožnosti za delo ali priznanju pravic s tem v zvezi. Tožnica

je sama navedla, da je bila od 29.1.1999 brez zaposlitve in

prijavljena pri Zavodu za zaposlovanje zato pri njej ni bila

ugotovljena začasna nezmožnost za delo in tudi ni na takšni

podlagi uveljavljala pravic. S potrdilom z dne 12.4.1999 je bil

bolniški stalež svetovan, ne pa uresničen. Upoštevajoč jasno

stališče specialista ginekologa, preverjeno z izvedenskim mnenjem

ter opis delovnega mesta pred nastankom invalidnosti, priložen v

upravnem spisu, po katerem je tožničino delo obsegalo delo v

neprimernih toplotnih pogojih ter stalno dviganje in prenašanje

bremen do 25 kg, kar je precejšnja obremenitev za zdravega

delavca, je povsem jasno, da je sodišče prve stopnje imelo

zadostno dejansko podlago in zbrane dokaze za presojo, da je bila

pri tožnici podana trajno omejena zmožnost za njeno delo in s tem

invalidnost, vse od operacije dalje.

Pritožba tožene stranke je zato v smislu 353. čl. ZPP

neutemeljena, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko

izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti sodišče druge

stopnje po uradni dolžnosti.

 

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 196/2004
• VDS sodba in sklep Psp 183/2002
• VDS sklep Psp 156/99