VDS sklep Psp 434/2005
Sodišče: | Višje delovno in socialno sodišče |
---|---|
Oddelek: | Oddelek za socialne spore |
ECLI: | ECLI:SI:VDSS:2005:VDS.PSP.434.2005 |
Evidenčna številka: | VDS03686 |
Datum odločbe: | 14.09.2005 |
Področje: | UPRAVNI POSTOPEK |
Institut: | rok - vročanje - zavrženje tožbe |
Jedro
Po 1. odst. 88. čl. ZUP se v predsodnem postopku vročitev
upravnega akta opravi pooblaščencu, če ga je stranka pooblastila
za zastopanje. Če ima stranka pooblaščenca, je vročitev dokončne
odločbe ZPIZ neposredno stranki nepravilna.
Če se priložena vročilnica, s katero naj bi se dokazal datum in
pravilnost vročitve, nanaša na odločbo z drugim datumom izdaje,
ne pa datumom izdaje sporne odločbe, ni mogoče sklepati, da
pravilnost vročitve izhaja iz vsebine listin, zbranih v sodnem in
predsodnem postopku.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo
tožbenemu zahtevku tožnika in odpravilo odločbo tožene stranke
št. I-5049071 z dne 20.4.2004 ter odločbo Območne enote M., iste
številke, z dne 5.8.2003, s katerima je bila dokončno zavrnjena
tožnikova zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja
in zadevo vrnilo v ponovno obravnavanje in odločanje toženi
stranki. Naložilo ji je, da v roku 30 dni po pravnomočnosti
prvostopne sodbe z odločbo odloči o pravicah tožnika iz
invalidskega zavarovanja ter jo obvezalo k povračilu stroškov
postopka v znesku 183.427,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi
od 10.3.2005 do plačila, v roku 8 dni.
Zoper sodbo se je pritožila tožena stranka. V pritožbi se, očitno
pomotoma, navaja, da se izpodbija sodba opr. št. Ps 251/2001,
sicer pa je v nadaljnjem besedilu pritožbe nedvomno navedeno, da
se vlaga zoper sodbo opr. št. Ps 1302/2004. Pritožbo je vložila
iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom za spremembo izpodbijane
sodbe ter zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podrejeno pa na
razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo
sojenje. Navaja, da se po 3. odst. 60. čl. ZPIZ-1-UPB2 za svoj
poklic šteje delo na delovnem mestu, na katero je bil tožnik
razporejen ter vsa druga dela, ki ustrezajo telesnim in duševnim
zmožnostim tožnika, za katera ima ustrezno izobrazbo, dodatno
usposobljenost ter delovne izkušnje, ki se za ta dela zahtevajo
skladno z zakonom in kolektivno pogodbo. Tožnik se je s 1.3.2001
zaposlil pri delodajalcu Avto-mobil d.o.o. ter bil razporejen na
delovno mesto skladiščnik rezervnih delov - prodajalec rezervnih
delov skladno z opisom z dne 15.1.2003. Zavod v predsodnem
postopku ni ugotovil, ali je bil pred zaposlitvijo na tem delu
potreben predhodni oz. preventivni zdravstveni pregled, to niti
ni bilo predmet postopka. Sodišče prve stopnje se pri
utemeljevanju razlogov za odpravo odločb nepravilno sklicuje na
Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur. l.
RS, št. 87/2002), ki ob zaposlitvi tožnika še ni veljal.
Odločitev sodišča ni utemeljena z določbami tedaj veljavnih
predpisov, Zakona o varstvu in zdravju pri delu (Ur. l. RS št.
56/99) ter Pravilnika o načinu in postopku za opravljanje
preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev (Ur. l. SRS št.
33/71), ki se je uporabljal na podlagi 65. čl. zakona. Po
izvedenskem mnenju invalidske komisije II. stopnje tožnik za delo
skladiščnik rezervnih delov - prodajalec rezervnih delov po opisu
z dne 15.1.2003 ni bil zmožen že ob nastopu dela, zato pri njem
ni bilo mogoče ugotoviti zmanjšanja zmožnosti za zagotovitev oz.
ohranitev delovnega mesta ali za poklicno napredovanje, v
posledici invalidnost ni podana.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko
stanje, pravilno uporabilo materialno pravo in ob tem ni kršilo
določb postopka, tako ne splošno zatrjevanih, kot določb, na
katere na podlagi 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku
(Uradno prečiščeno besedilo - Ur. l. RS, št. 36/2004 - ZPP-UPB2)
sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti. Odločitev je
ustrezno obrazložilo.
V zvezi s pritožbenimi navedbami sodišče druge stopnje ugotavlja,
da tožena stranka pravilno opozarja, da Pravilnik o preventivnih
zdravstvenih pregledih delavcev ob razporeditvi tožnika dne
1.3.2001 še ni veljal in je za presojo spora kvečjemu potrebno
upoštevati prej veljavni Pravilnik o načinu in postopku za
opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev (Ur. l.
SRS, št. 33/71). To dejstvo pa v ničemer ne vpliva na ugotovitve
sodišča prve stopnje, da pri spremembi tožnikovega delovnega
razmerja ni šlo za vsebinsko spremembo dela, pač pa za formalno
spremembo delodajalca. Po 3. odst. 60. čl. Zakona o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS št. 106/99 - 72/05 -
ZPIZ-1) se kot svoj poklic šteje delo na delovnem mestu, na
katero je zavarovanec razporejen in vsa dela, ki ustrezajo
zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima
ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne
izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, skladno z zakoni ali
kolektivnimi pogodbami. Sodišče prve stopnje je pravilno
ugotovilo, da je šlo pri spremembi v tožnikovi zaposlitvi le za
formalno spremembo delodajalca, dejansko pa je tožnik, tudi
upoštevajoč opise delovnega mesta, opravljal delo z enako
vsebino. Z zaslišanjem tožnika in direktorja delodajalca M. J.
je ugotovilo, da je po razporeditvi opravljal lažja dela. Enak
zaključek je mogoče sprejeti na podlagi primerjave opisov
delovnega mesta pred nastankom invalidnosti. Zmožnosti za delo ob
razporeditvi delodajalec ni bil dolžan ugotavljati. V smislu 4.
čl. omenjenega pravilnika bi moral tožnika poslati na preventivni
zdravstveni pregled ob razporeditvi na delovno mesto skladiščnika
v A. d.o.o. le v primeru, če bi bilo to delovno mesto za zdravje
in življenje nevarnejše od prejšnjega, ali če bi bila na novem
delovnem mestu izkazana večja psihofizična obremenitev delavca in
bi se zaradi tega zahtevala večja zbranost, razvitejši refleksi
in fizična odpornost ter bi bile te okoliščine pogoj za varno
opravljanje dela. Iz opisa delovnih mest to ne izhaja, poleg tega
pa se sklep direktorja z dne 28.2.2001 glasi na razporeditev na
delovno mesto skladiščnika, brez kakršnihkoli podrobnejših
opisov, čeprav je tožnik v družbi A. J. d.o.o. opravljal delo
skladiščnika I od 1.6.1997, v družbi A. d.o.o. pa delo
skladiščnika rezervnih delov - prodajalca rezervnih delov. Naziv
"skladiščnik" je pomenil delo po obeh opisih.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (Ur. l. RS,
št. 40/97 s spremembami) je v 2. alinei 1. odst. 15. čl.
določila, da je delavec lahko prevzet na delo k drugemu
delodajalcu, med ostalim pod pogojem, da drugi delodajalec vse
prevzete delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo
strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev.
Smiselno enaka je določba 41. čl. Kolektivne pogodbe med delavci
in družbami drobnega gospodarstva (Ur. l. RS št. 6/2000).
Razporeditev in sklenitev delovnega razmerja na delovnem mestu
skladiščnika v družbi A. d.o.o. torej za tožnika pomeni, da je
moral izpolnjevati pogoj enakih zmožnosti, kot so se zahtevale za
delo skladiščnika I, ki ga je pred tem opravljal v družbi Avto
Jarc d.o.o.. Ker gre za enako delo, je potrebno tožnikovo
delazmožnost ocenjevati tudi glede na opis dela skladiščnika I v
družbi A. J., z razporeditvijo namreč ni prišlo do nobene
spremembe glede definicije svojega poklica, kot jo določa 3.
odst. 60. čl. ZPIZ-1.
V postopku pri toženi stranki bo torej potrebno ugotoviti, ali je
pri tožniku prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni
mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske
rehabilitacije in s tem za manjšo možnost za zagotovitev oz.
ohranitev delovnega mesta ali za poklicno napredovanje že v času
dela skladiščnika I od 1.6.1997 dalje v družbi A. J. d.o.o. in na
tej podlagi tudi ugotoviti, ali tožnik izpolnjuje pogoje za
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Ker dejansko stanje
pri toženi stranki v predsodnem postopku ni bilo pravilno in
popolno ugotovljeno, pri čemer je bilo v celoti zanemarjeno
ugotavljanje morebitne invalidnosti, nastale na enakem delovnem
mestu pred 1.3.2001, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo,
da bi bilo ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem
dolgotrajno oz. povezano z nesorazmernimi težavami in toženi
stranki naložilo, da v ponovljenem postopku ugotovi morebitno
invalidnost oz. preostalo delovno zmožnost ter izpolnjevanje
pogojev za priznanje pravic iz tega naslova.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 24.09.2014