VDS sodba Psp 391/2005

Jedro

Po 4. čl. Pravilnika o načinu in postopku za opravljanje

preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev bi moral delodajalec

tožnika poslati na preventivni zdravstveni pregled ob

razporeditvi na drugo delovno mesto le v primeru, če bi bilo to

delovno mesto za zdravje in življenje nevarnejše od prejšnjega,

ali če bi bila na novem delovnem mestu izkazana večja

psihofizična obremenitev delavca in bi se zaradi tega zahtevala

večja zbranost, razvitejši refleksi in fizična odpornost ter bi

bile te okoliščine pogoj za varno opravljanje dela. Pri spremembi

tožnikovega delovnega razmerja ni šlo za vsebinsko spremembo dela

ali za drugo delo, pač pa za formalno spremembo delodajalca, po

razporeditvi pa je opravljal lažja dela, zato prevenitvni

zdravniški pregled ni bil potreben.

Po Splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti in

kolektivni pogodbi med delavci in družbami drobnega gospodarstva

je pogoj za prevzem delavcev, da drugi delodajalec vse prevzete

delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni

izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev. Razporeditev

in sklenitev delovnega razmerja na delovnem mestu v prevzemni

družbi za tožnika pomeni, da je moral izpolnjevati pogoj enakih

zmožnosti, kot so se zahtevale za prejšnje delo. Če je tožena

stranka ugotovila, da za delo ob razporeditvi ni bil zmožen, je

potrebno tožnikovo delazmožnost oceniti tudi glede na prejšnje

delo, ker z razporeditvijo in zaradi razporeditve ni prišlo do

nobene spremembe glede zmožnosti za delo.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo

tožbenemu zahtevku tožnika in odpravilo odločbo tožene stranke

št. I-5049071 z dne 20.4.2004 ter odločbo Območne enote M., iste

številke, z dne 5.8.2003, s katerima je bila dokončno zavrnjena

tožnikova zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja

in zadevo vrnilo v ponovno obravnavanje in odločanje toženi

stranki. Naložilo ji je, da v roku 30 dni po pravnomočnosti

prvostopne sodbe z odločbo odloči o pravicah tožnika iz

invalidskega zavarovanja ter jo obvezalo k povračilu stroškov

postopka v znesku 183.427,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi

od 10.3.2005 do plačila, v roku 8 dni.

Zoper sodbo se je pritožila tožena stranka. V pritožbi se, očitno

pomotoma, navaja, da se izpodbija sodba opr. št. Ps 251/2001,

sicer pa je v nadaljnjem besedilu pritožbe nedvomno navedeno, da

se vlaga zoper sodbo opr. št. Ps 1302/2004. Pritožbo je vložila

iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom za spremembo izpodbijane

sodbe ter zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podrejeno pa na

razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo

sojenje. Navaja, da se po 3. odst. 60. čl. ZPIZ-1-UPB2 za svoj

poklic šteje delo na delovnem mestu, na katero je bil tožnik

razporejen ter vsa druga dela, ki ustrezajo telesnim in duševnim

zmožnostim tožnika, za katera ima ustrezno izobrazbo, dodatno

usposobljenost ter delovne izkušnje, ki se za ta dela zahtevajo

skladno z zakonom in kolektivno pogodbo. Tožnik se je s 1.3.2001

zaposlil pri delodajalcu A. d.o.o. ter bil razporejen na delovno

mesto skladiščnik rezervnih delov - prodajalec rezervnih delov

skladno z opisom z dne 15.1.2003. Zavod v predsodnem postopku ni

ugotovil, ali je bil pred zaposlitvijo na tem delu potreben

predhodni oz. preventivni zdravstveni pregled, to niti ni bilo

predmet postopka. Sodišče prve stopnje se pri utemeljevanju

razlogov za odpravo odločb nepravilno sklicuje na Pravilnik o

preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur. l. RS, št.

87/2002), ki ob zaposlitvi tožnika še ni veljal. Odločitev

sodišča ni utemeljena z določbami tedaj veljavnih predpisov,

Zakona o varstvu in zdravju pri delu (Ur. l. RS št. 56/99) ter

Pravilnika o načinu in postopku za opravljanje preventivnih

zdravstvenih pregledov delavcev (Ur. l. SRS št. 33/71), ki se je

uporabljal na podlagi 65. čl. zakona. Po izvedenskem mnenju

invalidske komisije II. stopnje tožnik za delo skladiščnik

rezervnih delov - prodajalec rezervnih delov po opisu z dne

15.1.2003 ni bil zmožen že ob nastopu dela, zato pri njem ni bilo

mogoče ugotoviti zmanjšanja zmožnosti za zagotovitev oz.

ohranitev delovnega mesta ali za poklicno napredovanje, v

posledici invalidnost ni podana.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko

stanje, pravilno uporabilo materialno pravo in ob tem ni kršilo

določb postopka, tako ne splošno zatrjevanih, kot določb, na

katere na podlagi 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku

(Uradno prečiščeno besedilo - Ur. l. RS, št. 36/2004 - ZPP-UPB2)

sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti. Odločitev je

ustrezno obrazložilo.

V zvezi s pritožbenimi navedbami sodišče druge stopnje ugotavlja,

da tožena stranka pravilno opozarja, da Pravilnik o preventivnih

zdravstvenih pregledih delavcev ob razporeditvi tožnika dne

1.3.2001 še ni veljal in je za presojo spora kvečjemu potrebno

upoštevati prej veljavni Pravilnik o načinu in postopku za

opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev (Ur. l.

SRS, št. 33/71). To dejstvo pa v ničemer ne vpliva na ugotovitve

sodišča prve stopnje, da pri spremembi tožnikovega delovnega

razmerja ni šlo za vsebinsko spremembo dela, pač pa za formalno

spremembo delodajalca. Po 3. odst. 60. čl. Zakona o pokojninskem

in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS št. 106/99 - 72/05 -

ZPIZ-1) se kot svoj poklic šteje delo na delovnem mestu, na

katero je zavarovanec razporejen in vsa dela, ki ustrezajo

zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima

ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne

izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, skladno z zakoni ali

kolektivnimi pogodbami. Sodišče prve stopnje je pravilno

ugotovilo, da je šlo pri spremembi v tožnikovi zaposlitvi le za

formalno spremembo delodajalca, dejansko pa je tožnik, tudi

upoštevajoč opise delovnega mesta, opravljal delo z enako

vsebino. Z zaslišanjem tožnika in direktorja delodajalca M. J. je

ugotovilo, da je po razporeditvi opravljal lažja dela. Enak

zaključek je mogoče sprejeti na podlagi primerjave opisov

delovnega mesta pred nastankom invalidnosti. Zmožnosti za delo ob

razporeditvi delodajalec ni bil dolžan ugotavljati. V smislu 4.

čl. omenjenega pravilnika bi moral tožnika poslati na preventivni

zdravstveni pregled ob razporeditvi na delovno mesto skladiščnika

v A. d.o.o. le v primeru, če bi bilo to delovno mesto za zdravje

in življenje nevarnejše od prejšnjega, ali če bi bila na novem

delovnem mestu izkazana večja psihofizična obremenitev delavca in

bi se zaradi tega zahtevala večja zbranost, razvitejši refleksi

in fizična odpornost ter bi bile te okoliščine pogoj za varno

opravljanje dela. Iz opisa delovnih mest to ne izhaja, poleg tega

pa se sklep direktorja z dne 28.2.2001 glasi na razporeditev na

delovno mesto skladiščnika, brez kakršnihkoli podrobnejših

opisov, čeprav je tožnik v družbi A. J. d.o.o. opravljal delo

skladiščnika I od 1.6.1997, v družbi A. d.o.o. pa delo

skladiščnika rezervnih delov - prodajalca rezervnih delov. Naziv

"skladiščnik" je pomenil delo po obeh opisih.

Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (Ur. l. RS,

št. 40/97 s spremembami) je v 2. alinei 1. odst. 15. čl.

določila, da je delavec lahko prevzet na delo k drugemu

delodajalcu, med ostalim pod pogojem, da drugi delodajalec vse

prevzete delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo

strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev.

Smiselno enaka je določba 41. čl. Kolektivne pogodbe med delavci

in družbami drobnega gospodarstva (Ur. l. RS št. 6/2000).

Razporeditev in sklenitev delovnega razmerja na delovnem mestu

skladiščnika v družbi A. d.o.o. torej za tožnika pomeni, da je

moral izpolnjevati pogoj enakih zmožnosti, kot so se zahtevale za

delo skladiščnika I, ki ga je pred tem opravljal v družbi A.

J. d.o.o.. Ker gre za enako delo, je potrebno tožnikovo

delazmožnost ocenjevati tudi glede na opis dela skladiščnika I v

družbi A. J., z razporeditvijo namreč ni prišlo do nobene

spremembe glede definicije svojega poklica, kot jo določa 3.

odst. 60. čl. ZPIZ-1.

V postopku pri toženi stranki bo torej potrebno ugotoviti, ali je

pri tožniku prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni

mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske

rehabilitacije in s tem za manjšo možnost za zagotovitev oz.

ohranitev delovnega mesta ali za poklicno napredovanje že v času

dela skladiščnika I od 1.6.1997 dalje v družbi A. J. d.o.o. in na

tej podlagi tudi ugotoviti, ali tožnik izpolnjuje pogoje za

priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Ker dejansko stanje

pri toženi stranki v predsodnem postopku ni bilo pravilno in

popolno ugotovljeno, pri čemer je bilo v celoti zanemarjeno

ugotavljanje morebitne invalidnosti, nastale na enakem delovnem

mestu pred 1.3.2001, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo,

da bi bilo ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem

dolgotrajno oz. povezano z nesorazmernimi težavami in toženi

stranki naložilo, da v ponovljenem postopku ugotovi morebitno

invalidnost oz. preostalo delovno zmožnost ter izpolnjevanje

pogojev za priznanje pravic iz tega naslova.

 

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 82/2003
• VDS sklep Pdp 916/2003
• VDS sodba Psp 737/2006