VDS sklep Psp 407/2005

Jedro

Glede na določbe 2. odst. 252. čl. in 2. odst. 257. čl. ZPIZ-1

ter 63. čl. ZDSS-1 je tožba dovoljena v primeru, ko je z dokončno

odločbo tudi dokončno odločeno o pravnem razmerju (pravici,

obvezosti oz. pravni koristi). Če drugostopenjski organ odpravi

prvostopno odločbo in zadevo vrne temu organu v ponovno

odločanje, to pomeni, da se je zadeva vrnila v stanje, v katerem

je bila pred izdajo odpravljene odločbe, ko o upravni stvari še

ni bilo odločeno. Zoper novo odločbo ima zavarovanec (tožnik)

možnost vložiti pritožbo in mu je že v okviru upravnega postopka

zagotovljeno pravno varstvo. Tožnik, ki je uspel s pritožbo v

upravnem postopku in je bila zato z odločbo organa druge stonje

odpravljena odločba prve stopnje, s tožbo ne more doseči zanj

ugodnejše odločbe. V tem primeru tožniku ni mogoče priznati

pravovarstvenega interesa, ki je procesna predpostavka za vodenje

postopka.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo zahtevek

tožnika (pravilno: tožbo), s katero je uveljavljal, da se

razveljavita odločbi toženca, opr. št. 11-1.034.446 z dne

13.2.2002 in opr. št. P-11-1.034.446 z dne 6.6.2002. Prvostopno

sodišče je namreč ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za sodno

varstvo, saj tožnik nima pravovarstvenega interesa.

Zoper sklep se pritožuje tožnik, smiselno iz vseh pritožbenih

razlogov. Pri tem navaja, da uveljavlja, da se mu v pokojninsko

dobo kot zavarovalna doba všteje čas zaposlitve pri K. K. in

sicer v obdobju od 15.4.1968 do 31.12.1971. Po stališču tožnika

naj bi šlo za redno delovno razmerje. S tem v zvezi predlaga tudi

zaslišanje prič. Odločba, ki jo je prejel dne 11.6.2002, je bila

zanj negativna, ne glede na to, da je bila zadeva vrnjena organu

prve stopnje v ponovno obravnavanje. Gre samo za prelaganje

besed, ne pa za priznanje pokojninske dobe kot zavarovalne dobe,

kar je za tožnika kot laika nerazumljivo. Tožnik smiselno

predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je

prvostopno sodišče ob pravilno ugotovljenih dejstvih ter ob

pravilni uporabi prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo

postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni

dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l.

RS št. 26/99 - 2/2004 - ZPP). Sklep je tudi ustrezno obrazložilo

tako z dejanskimi kot tudi s pravnimi razlogi.

Kot to ugotavlja že sodišče prve stopnje je tožnik pri tožencu

vložil zahtevo, da se mu v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba

prizna čas zaposlitve pri K. K. in sicer v obdobju od 15.4.1968

do 31.12.1971. Toženec je najprej s prvostopno odločbo opr. št.

P-11-1.034.446 z dne 13.2.2002, odločil, da tožnik nima lastnosti

zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja v obdobju

od 15.4.1968 do 31.12.1971. Z drugostopno odločbo, opr. št.

P-11-1.034.446 z dne 6.6.2002 pa je drugostopni organ tožnikovi

pritožbi ugodil in prvostopno odločbo odpravil ter zadevo vrnil

organu prve stopnje v ponovni postopek. Kljub taki odločitvi pa

je tožnik pri prvostopnem sodišču vložil tožbo, s katero

izpodbija odločitev drugostopnega organa toženca.

V predmetni zadevi je sporno, ali je tožba v tem primeru

dovoljena, torej ali ima tožnik pravovarstveni interes za sodno

varstvo. ZPP namreč v 1. odst. 274. čl. določa, da po predhodnem

preizkusu tožbe izda predsednik senata sklep, s katerim se tožba

zavrže, med drugim tudi v primeru, če ni podana pravna korist

tožeče stranke za vložitev tožbe.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS št.

106/99 s spremembami - ZPIZ/99) v 2. odst. 252. čl. določa, da

lahko sodno varstvo zavarovanec uveljavi v roku 30 dni od

vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji. V 2. odst. 257. čl.

zakona pa je kot izjema določeno, da sodno varstvo ni mogoče

zoper odločbo, s katero je bila v reviziji odločba prve stopnje

odpravljena ali razveljavljena. Tudi Zakon o delovnih in

socialnih sodiščih (Ur. list RS, št. 2/2004 in 10/2004 - ZDSS-1)

v prvem odstavku 63. člena določa, da kadar se o pravici,

obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v

skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor

dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih

pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta

ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v

zakonitem roku. Glede na navedene določbe je torej tožba

dovoljena v primeru, ko je z dokončno odločbo tudi dokončno

odločeno o pravnem razmerju (pravici, obveznosti). V primeru

odprave odločbe pa o pravici oz. obveznosti sploh še ni bilo

odločeno, temveč je bila zadeva vrnjena organu prve stopnje v

ponovno odločanje. V tem primeru ni mogoče govoriti, da je bila

za tožnika izdana negativna drugostopna odločba, oz. da je tožnik

prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih, kajti nenazadnje

je bilo ugodeno njegovi pritožbi. S tem, ko je toženec v

obravnavani zadevi odpravil prvostopno upravno odločbo in zadevo

vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek, se je zadeva vrnila

v stanje, v katerem je bila pred izdajo odpravljene odločbe, ko o

upravni stvari še ni bilo odločeno. Zoper novo odločbo ima tožnik

možnost pritožbe, torej mu je že v okviru upravnega postopka

zagotovljeno pravno varstvo. Tožnik, ki je uspel s pritožbo v

upravnem postopku in je bila zato z odločbo organa druge stopnje

odpravljena odločba prve stopnje, pa s tožbo ne more doseči zanj

ugodnejše odločbe. V tem primeru tožniku v sporni zadevi ni

mogoče priznati pravovarstvenega interesa, ki je procesna

predpostavka za vodenje vsakega postopka. Prvostopno sodišče je

tožnikovo tožbo zato utemeljeno kot nedovoljeno zavrglo.

S tem v zvezi pritožbeno sodišče še ugotavlja, da že iz

dokumentacije v spisu izhaja, da je prvostopni organ ponovno

odločal o tožnikovi zahtevi, da se mu v pokojninsko dobo kot

zavarovalna doba šteje čas zaposlitve od 15.4.1968 do 31.12.1971.

Očitno je bila s tem v zvezi izdana tudi dokončna odločba, ki jo

tožnik izpodbija s tožbo pred Delovnim in socialnim sodiščem.

Zadeva je vodena pod opr. št. Ps 290/03. Že sodišče prve stopnje

je tožniku s tem v zvezi pravilno pojasnilo, da bo v okviru

omenjenega socialnega spora sodišče odločalo o vsebini spornega

razmerja, torej o utemeljenosti njegovega zahtevka za vštetje

sporne zavarovalne dobe v pokojninsko dobo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno

zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

 

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Psp 177/99
• VSL sklep I Cpg 1158/2012
• VDSS Sklep Psp 195/2018