<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sklep Psp 564/2005

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2005:VDS.PSP.564.2005
Evidenčna številka:VDS03680
Datum odločbe:09.09.2005
Področje:UPRAVNI SPOR
Institut:spor o pristojnosti - prispevki

Jedro

V primeru tožbe, vložene zoper odločbo RS, Ministrstva za X o

ustavitvi plačevanja prispevkov iz državnega proračuna za obvezno

pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za obvezno zdravstveno

zavarovanje, ne gre za socialni spor po 7. čl. ZDSS-1, temveč za

upravni spor. Za rešitev sporne zadeve ni stvarno pristojno

delovno in socialno sodišče v Ljubljani temveč Upravno sodišče

RS. Plačevanje prispevkov namreč ne temelji na nobenem od

zavarovalnih razmerij določenih v 7. čl. ZDSS-1. Čeprav je

plačevanje prispevkov vezano tudi na premoženjski cenzus, so

upravičenci le tisti, ki izpolnjujejo temeljni namen po ZPSV in

po Uredbi o samozasposlenih v kulturi, to pa ni v reševanju

socialne varnosti, ampak v pomembnosti prispevka upravičenca k

slovenski kulturi.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za

stvarno nepristojno za odločanje v tem sporu. Nadalje je

odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena

Upravnemu sodišču Republike Slovenije v Ljubljani.

Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih

razlogov. Pri tem navaja, da je tožena stranka po odločbi št.

133-114/00/šf/sp z dne 17.6.2002 nosilec socialnega zavarovanja

tožeče stranke. Po 7. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih

(Ur. l. RS št. 2/2004 in 10/2004 - ZDSS-1) pa odloča Delovno in

socialno sodišče tudi o plačevanju prispevkov, katerih namen je

reševati socialno varnost upravičenca, za kar je odločilen

premoženjski cenzus. Nadalje tudi odločba tožene stranke št.

133-144/00/20 z dne 16.6.2005 v pravnem pouku navaja, da lahko

tožeča stranka na podlagi 30. čl. ZDSS-1 vloži tožbo pri Delovnem

in socialnem sodišču v Ljubljani. Torej se je sodišče prve

stopnje neupravičeno izreklo za nepristojno. Tožeči stranki, ki

ni presegla s strani tožene stranke določenega premoženjskega

cenzusa, je zaradi samovolje tožene stranke že povzročena

nenadomestljiva škoda, kot je bilo to že navedeno v tožbi. Tožeča

stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep

spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe z dne

21.7.2005 ugodi z vsemi stroškovnimi posledicami.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je

prvostopno sodišče ob pravilno ugotovljenih dejstvih ter ob

pravilni uporabi materialnega prava pravilno odločilo, da ni

stvarno pristojno za reševanje predmetne zadeve. Pri tem tudi ni

kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po

uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku,

Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004 - ZPP).

Tožeča stranka s tožbo izpodbija dokončno odločbo tožene stranke

opr. št. 133-144/00/20 z dne 16.6.2005, s katero je bilo

odločeno, da se tožeči stranki ustavi plačevanje prispevkov iz

državnega proračuna za obvezno pokojninsko in invalidsko

zavarovanje in za obvezno zdravstveno zavarovanje, obračunanih od

najnižje pokojninske osnove od 1.4.2005 dalje. V obravnavani

zadevi ne gre za socialni spor iz 1. odst. 7. čl. ZDSS-1. Po tej

določbi je socialno sodišče pristojno reševati spore iz področja

pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega

zavarovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti in

zaposlovanja, starševskega varstva in družinskih prejemkov, na

področju socialnih prejemkov in o socialnovarstvenih dajatvah, pa

tudi o pravici do socialnih prejemkov iz različnih naslovov, če

je njihov namen reševati socialno varnost upravičenca in če je za

priznanje pravice do takega prejemka odločilen premoženjski

cenzus. Plačevanje prispevkov za socialno varnost pa glede na

sporno zadevo ne temelji na nobenem od zavarovalnih razmerij,

določenih v 7. čl. ZDSS-1, pač pa gre za drugo pravno razmerje.

Čeprav je plačevanje prispevkov vezano tudi na premoženjski

cenzus, so upravičenci do plačila prispevkov za socialno varnost

le tisti upravičenci, ki izpolnjujejo temeljni namen, ta pa ni v

reševanju socialne varnosti, ampak v pomembnosti prispevka k

slovenski kulturi. Nenazadnje pa prispevki za socialno varnost,

ki jih določa Zakon o prispevkih za socialno varnost (Ur. l. RS

št. 5/96 - 97/01 - ZPSV) ne predstavljajo socialnega prejemka.

Tožena stranka je namreč svojo odločitev sprejela na podlagi

Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur.

l. RS št. 75/94) in pa Uredbe o samozaposlenih v kulturi (Ur. l.

RS št. 9/2004). Po 2. odst. 1. čl. Zakona o upravnem sporu (Ur.

l. RS št. 50/97 - 70/2000 - ZUS) odloča sodišče v upravnem sporu

o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, ki jih izdajo državni

organi, organi lokalne skupnosti ali druge osebe, ki so nosilci

javnih pooblastil. Ker gre, glede na takšne kriterije, v

obravnavanem primeru za upravni spor, je v skladu z 9. čl. ZUS za

odločanje na prvi stopnji pristojno upravno sodišče.

S tem v zvezi pritožbeno sodišče še poudarja, da mora vsako

sodišče po uradni dolžnosti paziti na procesne predpostavke, ki

morajo biti izpolnjene, da zadevo sploh lahko obravnava. Ena

izmed predpostavk, na katero mora glede na določbo 19. čl. ZPP

vsako sodišče paziti ves čas postopka, je stvarna pristojnost.

Sodišče mora paziti na to, ali je glede na predmet odločanja kot

objektivni kriterij in glede na stranke spora kot subjektivni

kriterij, v posamezni zadevi pristojno odločati.

Kot je bilo to že obrazloženo tudi po stališču pritožbenega

sodišča, Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ni pristojno za

odločanje o tožbi, vloženi zoper odločbo tožene stranke zaradi

prenehanja plačevanja prispevkov za socialno zavarovanje iz

državnega proračuna, s tem pa torej tudi ne za odločanje o

predlogu za izdajo začasne odredbe, kajti tudi predlog se nanaša

na samo vsebino spora. O navedenem bo torej odločilo pristojno

sodišče, torej Upravno sodišče Republike Slovenije.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče

stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep

sodišča prve stopnje.

 


Zveza:

ZDSS-1 člen 7, 7.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.09.2014

Opombe:

P2RvYy0zNzkxNA==