VDS sklep Psp 450/2005

Jedro

ZPP stranki ne daje pravice, da sama vloži revizijo, saj izrecno

določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi

opravlja pradna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik,

razen, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen

pravniški državni izpit. V primeru, ko stranka, ki nima

pravniškega državnega izpita, vloži revizijo sama, ne gre za

situacijo po 66. čl. ZDSS-1, ki določa postopanje sodišča z

nerazumljivimi ali nepopolnimi vlogami. Revizija, vložena po taki

stranki sami, namreč ni nepopolna ali nerazumljiva, pač pa

nedovoljena vloga.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrglo izredno pravno sredstvo -

revizijo, ki jo je tožnik vložil dne 4.5.2005 (datum na

sprejemnem žigu pošte na kuverti k list. št. 53 v spisu sodišča

prve stopnje).

Zoper sklep se pritožuje tožnik, smiselno zaradi zmotne uporabe

postopkovnih določb.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je

prvostopenjsko sodišče ob nespornih dejstvih ter ob pravilni

uporabi določb postopka, z izpodbijanim sklepom pravilno

odločilo. Tožnik je revizijo, ki je izredno pravno sredstvo,

nesporno vložil sam. ZPP, katerega določbe (3. odst. 86. člena)

je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo, pa izrecno določa,

da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi

opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Ta

določba ne velja samo v primeru, če ima stranka (ali njen

zakoniti zastopnik) opravljen pravniški državni izpit (4. odst.

86. člena), česar pa tožnik ne zatrjuje in seveda tudi ne

izkazuje. Konkretno to pomeni, da ZPP dopušča stranki, ki nima

pravniškega državnega izpita, vložitev revizije samo po

pooblaščenem odvetniku in da taka stranka sama revizije ne more

vložiti, saj ZPP tega ne dovoljuje. Nedovoljeno revizijo pa, kot

to določa ZPP v 1. odst. 374. člena, zavrže s sklepom sodnik

sodišča prve stopnje brez naroka.

Pritožba poudarja, da je tožnik do pravnega varstva upravičen in

meni, da bi ga moralo sodišče pozvati na popravo ali dopolnitev

njegove vloge. Smiselno torej meni, da bi ga moralo sodišče pred

izdajo izpodbijanega sklepa pozvati k popravi revizije v tem

smislu, da bi ga poučilo, da je nima pravice vložiti sam, pač pa

samo po pooblaščenem odvetniku. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da

za takšno stališče ni pravne podlage. Dolžnost sodišča,

opozarjati stranke na uporabo procesnih pravic je omejena samo na

čas postopka pred prvostopenjskim sodiščem, torej do izdaje sodne

odločbe prvostopenjskega sodišča, nikakor pa ne na postopek z

izrednimi pravnimi sredstvi. Navedena dolžnost prvostopenjskega

sodišča je nadalje omejena samo na situacijo, ko stranka nima

pooblaščenca in ko iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic,

ki jih ima po ZPP, kot ta določa v 12. členu. Pritožbeno sodišče

samo še pripominja, čeprav je to za presojo izpodbijanega sklepa

irelevantno, da je imel tožnik v pravnomočno končani zadevi

pooblaščenega odvetnika M. M., revizijo pa je vložil sam.

Glede na vse obrazloženo v primeru, ko stranka vloži revizijo

sama, tudi ne gre za situacijo po 66. členu Zakona o delovnih in

socialnih sodiščih (Ur.l. RS št. 2/2004 in 10/2004), ki določa

postopanje sodišča z nerazumljivimi ali nepopolnimi vlogami.

Revizija, vložena po stranki sami, namreč ni nepopolna ali

nerazumljiva, pač pa nedovoljena vloga.

Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da revizija v sporih o pravici

do invalidnine za telesno okvaro že po vsebini ni dovoljena, kar

določa ZDSS-1 v 31. členu, enako določbo pa je imel tudi pred tem

veljavni ZDSS/94 v 37. členu.

Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo

zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

 

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• Sklep VIII Ips 166/2003
• Sklep VIII Ips 225/2005
• Sklep VIII Ips 40/2006