<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sklep Psp 621/2005

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2005:VDS.PSP.621.2005
Evidenčna številka:VDS03673
Datum odločbe:15.09.2005
Področje:ZAVAROVANJE TERJATEV
Institut:začasna odredba - socialni spor

Jedro

V socialnem sporu je za izdajo začasne odredbe zadostna podlaga

že sam ZDSS-1 (člen 70). Po določbah 1. alinee 1. odstavka 70.

člena ZDSS-1 lahko sodišče med postopkom na predlog stranke ali

po uradni dolžnosti odloži izvršitev izpodbijanega upravnega

akta, če bi z izvršbo nastala stranki težko nadomestljiva škoda

in ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja

nepopravljiva škoda. Glede na določbe ZDSS-1 in ZPIZ-1 se lahko

kot "izpodbijani upravni akt" iz 70. člena ZDSS-1 šteje samo

drugostopenjski upravni akt (in z njim v zvezi seveda

prvostopenjski), zoper katerega je vložena tožba. Zato se kot

"izpodbijani upravni akt" v smislu 1. alinee 1. odstavka 70.

člena ZDSS-1 ne more šteti pravnomočna prvostopenjska odločba,

saj zoper njo ni vložena tožba po 72. členu ZDSS-1 ter 2.

odstavku 252. člena ZPIZ-1.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožnikov predlog za izdajo

začasne odredbe, da se do pravnomočne odločitve v predmetnem

socialnem sporu zadrži izvršitev odločbe toženca, št. 34 0546335

1 z dne 14.4.2004.

Zoper sklep se pritožuje tožnik (list. št. 13 in 14 v spisu

sodišča prve stopnje), smiselno zaradi zmotne uporabe

materialnega prava.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da

prvostopenjsko sodišče postopkovnih določb, na katere se pazi po

uradni dolžnosti, ni kršilo, ter da je o predlagani začasni

odredbi pravilno odločilo.

Iz toženčevega upravnega spisa, brez številke, priloženega

prvostopenjskemu sodnemu spisu, je razvidno naslednje. Toženec je

s prvostopenjsko odločbo z dne 3.9.2002 med drugim odločil; da

tožniku preneha pravica do družinske pokojnine z dnem 30.9.1996;

da se mu z dnem 1.10.1997 ponovno prizna pravica do družinske

pokojnine, odmerjena v ustreznem mesečnem znesku; da mu z dnem

30.9.1998 preneha pravica do družinske pokojnine; da se mu z dnem

1.10.1999 ponovno prizna pravica do družinske pokojnine,

odmerjena v ustreznem mesečnem znesku; ter da tožniku, roj.

20.8.1976, preneha pravica do družinske pokojnine z 20.8.2002. Iz

potrdila z dne 2.4.2004 za izdajo odločbe o ugotovitvi preplačila

toženčevega oddelka za nakazovanje pokojnin njegovi Območni enoti

L., je razvidno, da je na podlagi prej navedene odločbe nastalo

preplačilo v znesku SIT 865.671,00; da so pri izračunu preplačila

upoštevani prejeti zneski od 1.10.1996 do 28.2.2002 po priloženi

specifikaciji, ter da oddelek območni enoti predlaga, da se

zahteva vračilo preplačila v enkratnem znesku, ker tožnik ni več

prejemnik dajatve pri tožencu.

Nato je toženec izdal prvostopenjsko odločbo z dne 14.4.2004, s

katero je izrekel; da je na podlagi že navedene odločbe z dne

23.9.2002 ugotovljeno, da je družinska pokojnina v obdobju od

1.10.1996 do 28.2.2002 preveč izplačana; da je nastalo preplačilo

856.671,00 SIT; da je neupravičeno izplačani znesek dolžan tožnik

nakazati na v odločbi navedeni transakcijski račun toženca v

30-ih dneh od prejema odločbe; ter da pritožba ne zadrži

izvršitve odločbe. Iz obrazložitve odločbe pa je razvidno, da jo

je toženec izdal na podlagi določb 275. člena Zakona o

pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99, s

poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-1).

Obe navedeni odločbi, torej odločba z dne 23.9.2002, kot tudi

odločba z dne 14.4.2004, sta očitno pravnomočni. Nadalje je iz

toženčevega spisa razvidno, da je le-ta na podlagi odločbe z dne

14.4.2004 zaradi izterjave prej navedenega zneska z zamudnimi

obrestmi podal predlog za upravno izvršbo, datiran z 21.12.2004.

Tožnik pa je pri tožencu dne 14.3.2005 (datum v toženčevem

sprejemnem žigu na vlogi, datirani z 11.3.2005) vložil zahtevo,

da se odločba z dne 14.4.2004 izreče na nično - torej izredno

pravno sredstvo.

S prvostopenjsko odločbo z dne 22.4.2005 je toženec navedeni

tožnikov predlog zavrnil, z drugostopenjsko - dokončno odločbo z

dne 13.7.2005 pa zavrnil njegovo pritožbo zoper prej navedeno

odločbo.

Po določbi 2. odstavka 252. člena ZPIZ-1 lahko zavarovanec

uveljavi sodno varstvo v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane

na drugi stopnji. Tudi Zakon o delovnih in socialnih sodiščih

(Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004; v nadaljevanju ZDSS-1) določa,

da se tožba vloži v 30-ih dneh od vročitve dokončnega upravnega

akta (1. odstavek 72. člena). Tožnik je vložil tožbo zoper že

navedeno drugostopenjsko - dokončno odločbo toženca z dne

13.7.2005, v njej pa predlaga tudi, da sodišče z začasno odredbo

odloži izvršitev prej navedene očitno pravnomočne prvostopenjske

toženčeve odločbe z dne 14.4.2004 pri pristojnem davčnem organu.

Pritožba sicer pravilno poudarja, da je v socialnem sporu za

izdajo začasne odredbe zadostna podlaga že sam ZDSS-1; člen 70.

Po določbah 1. odstavka, 1. alinea, 70. člena zakona lahko

sodišče med postopkom na predlog stranke ali po uradni dolžnosti

odloži izvršitev izpodbijanega upravnega akta, če bi z izvršbo

nastala stranki težko nadomestljiva škoda in ni nevarnosti, da bi

nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda. Glede na

prej navedene določbe ZDSS-1 in ZPIZ-1 pa se lahko kot

"izpodbijani upravni akt" iz 70. člena ZDSS-1 po mnenju

pritožbenega sodišča šteje samo drugostopenjski upravni akt (in z

njim v zvezi seveda prvostopenjski), zoper katerega je vložena

tožba. Zato se kot "izpodbijani upravni akt" v smislu 1. alinee

1. odstavka 70. člena ZDSS-1 ne more šteti toženčeva očitno

pravnomočna prvostopenjska odločba z dne 14.4.2004, saj zoper njo

ni vložena tožba po že navedenih določbah 72. člena ZDSS-1 ter 2.

odstavka 252. člena ZPIZ-1. V konkretni zadevi je namreč tožba

vložena zoper že navedeno dokončno odločbo toženca z dne

13.7.2005, izdano v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne

22.4.2005, ki sta bili obe izdani v postopku, pričetem na podlagi

že navedenega tožnikovega pri tožencu vloženega izrednega

pravnega sredstva. Tožnik v tožbi, vloženi zoper dokončno odločbo

z dne 13.7.2005, sicer predlaga (točka 2 tožbenega zahtevka)

tudi, da sodišče odloči, da je odločba toženca z dne 14.4.2004,

nična, ne glede na to pa se po mnenju pritožbenega sodišča zaradi

vsega že obrazloženega odločba z dne 14.4.2004 v tem sodnem sporu

ne more pojmovati kot "izpodbijani upravni akt" iz 1. alinee 1.

odstavka 70. člena ZDSS-1. Ker gre s strani toženca za predlagano

upravno izvršbo pri davčnem organu, lahko po mnenju pritožbenega

sodišča tožnik v postopku upravne izvršbe pri davčnem organu

predlaga odložitev le-te po določbah 3. odstavka 293. člena

Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99, s

spremembami).

Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo

zavrnilo kot neutemeljeno ter s to dodatno obrazložitvijo

potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča.

 


Zveza:

ZPIZ-1 člen 252, 252/2, 252/2, 252. ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/1-1, 72, 70, 70/1, 70/1-1, 72.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.09.2014

Opombe:

P2RvYy0zNzkwNw==