VDS sodba Psp 493/2004

Jedro

Ker je uživanje denarnega nadomestila zaradi manjše plače na

drugem ustreznem delu vezano oz. izključno pogojeno z

uresničevanjem pravice do razporeditve oziroma zaposlitve

delovnega invalida v skladu s preostalo delovno zmožnostjo, je

tožnici z izpodbijanim upravnim aktom izplačevanje nadomestila

zakonito ustavljeno na podlagi 190. člena ZPIZ-92 z dnem

prenehanja delovnega razmerja na drugem ustreznem delu.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na

razveljavitev dokončne odločbe opr. št. I-4055765 z dne 15.4.2002

o zavrnjeni pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo iste opr. št. z

dne 15.11.2001 o ustavitvi izplačevanja nadomestila plače na

drugem ustreznem delu s 7.1.2001 zaradi prenehanja delovnega

razmerja tožnici na drugem ustreznem delu. Presodilo je, da sta

izpodbijana upravna akta pravilna in zakonita.

Zoper sodbo je tožnica vložila laično pritožbo, smiselno zaradi

nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotno

uporabljenega materialnega prava. Meni, da ni humano zahtevati

vrnitev 508.699,00 SIT ter poudarja, da sama ni kriva za nastale

težave zaradi nesporočenega prenehanja delovnega razmerja.

Svetovano naj bi ji celo bilo, da gre na Zavod za zaposlovanje,

ter da ji nihče ne bo za nazaj vzel pokojninske dajatve. V

dopolnitvi pritožbe, vloženi po preteku pritožbenega roka prilaga

medicinsko dokumentacijo Inštituta Republike Slovenije za

rehabilitacijo iz leta 2004, mnenje zdravstvene komisije II.

stopnje z dne 27.10.2000 in nekatero drugo listinsko

dokumentacijo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica ne navaja nobenih takšnih novih dejstev, niti ne

ponuja novih dokazov v smislu 1. odstavka 337. člena Zakona o

pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/2004; v nadaljevanju

ZPP-UPB2), da bi sploh nastal dvom v pravilnost in zakonitost

izpodbijane zavrnilne sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem

dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

Dopolnilna pritožba, vložena po izteku pritožbenega roka, ni

upoštevna, niti priloženi medicinski izvidi, ki tudi sicer za

pritožbeno rešitev zadeve o prenehanju izplačevanja kratkoročne

invalidske dajatve, pravno niso relevantni. V postopku tudi ni

prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena ZPP-UPB2,

na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba je

utemeljena z bistveno pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi,

zato je na pritožbena izvajanja potrebno dodati le še naslednje.

Za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih upravnih aktov

o prenehanju izplačevanja nadomestila zaradi manjše plače na

drugem ustreznem delu z dnem prenehanja delovnega razmerja,

navedbe pritožnice, da ji je delovno razmerje prenehalo po

nasvetu delodajalca in njegovih zagotovilih, da izguba zaposlitve

ne bo imela nobenih posledic na uživanje sporne denarne dajatve,

pravno sploh niso relevantne. Pravice iz obveznega pokojninskega

in invalidskega zavarovanja je namreč mogoče pridobiti in tudi

uživati le pod pogoji, na način in iz razlogov, določenih v

zakonu. Uživanje nadomestila zaradi manjše plače na drugem

ustreznem delu je izključno vezano na uresničevanje pravice do

razporeditve oziroma zaposlitve na drugem ustreznem delu. Po 190.

členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l.

RS, št. 12/92, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-92),

ki ga je v konkretnem primeru glede na 446. člen novega Zakona o

pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 109/99, s

poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-1) še potrebno

uporabiti, se namreč nadomestilo zaradi manjše plače na drugem

ustreznem delu izplačuje od dneva začetka dela na drugem

ustreznem delu, pa vse dotlej, dokler zavarovanec opravlja delo,

ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, oziroma drugo

ustrezno delo. Ker s prenehanjem delovnega razmerja, preneha

uresničevanje pravice do dela na drugem ustreznem delu v skladu s

preostalo delovno zmožnostjo, več ni temelja za izplačevanje

denarnega nadomestila.

Glede na to, da je v predmetni zadevi podano prav takšno dejansko

stanje, saj ni nobenega dvoma, da je tožnici delovno razmerje na

drugem ustreznem delu prenehalo 7.1.2001, je z izpodbijanima

upravnima aktoma zakonito odločeno, da z istim datumom preneha

izplačevanje denarnega nadomestila zaradi manjše plače na drugem

ustreznem delu in je iz istih razlogov pravilna in zakonita tudi

izpodbijana zavrnilna sodba.

Pritožničino stališče, da za prenehanje izplačevanja kratkoročne

invalidske dajatve z dnem prenehanja delovnega razmerja ni

zakonske podlage, je torej zmotno. Tako ni odločilno niti

pritožbeno zatrjevanje tožnice, da za izgubo zaposlitve ni kriva

oziroma, da naj bi ji bilo tako celo svetovano s strani

delodajalca. Nadalje ni mogoče uspešno zatrjevati obveznosti

delodajalca glede obvestitve zavoda o prenehanju delovnega

razmerja oziroma prenehanja uresničevanja pravice do dela na

drugem ustreznem delu, saj takšne obveznosti zakon delodajalcu

sploh ne nalaga. K temu zavezuje le zavarovanca. V odločbi o

priznanju nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem

delu opr. št. 4055765 z dne 11.8.1999 pa je bila tožnica izrecno

opozorjena, da zavod, torej toženo stranko, obvesti o vsaki

spremembi, ki vpliva na pravico do nadomestila, zlasti pa o

prenehanju delovnega razmerja na drugem ustreznem delu.

Ker po prenehanju delovnega razmerja več ni bilo pravnega temelja

za izplačevanje nadomestila zaradi manjše plače na drugem

ustreznem delu, je z izpodbijanim upravnim aktom hkrati pravilno

izrečeno, da se izplačani zneski poračunajo. Ne gre za škodljive

posledice takšne odločitve, saj je bila tožnica od 8.1.2001 do

7.1.2002 (priloga A 24 v sodnem spisu) uživalka denarnega

nadomestila za brezposelnost, od 8.1.2002 dalje pa nadomestila

plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu.

Zaradi obrazloženega je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno

zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP-UPB2 potrditi sodbo sodišča

prve stopnje.

 

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Psp 46/2005
• VDSS sodba Psp 116/2002
• VDSS sodba Pdp 2074/94