VDS sodba Psp 184/2004
Sodišče: | Višje delovno in socialno sodišče |
---|---|
Oddelek: | Oddelek za socialne spore |
ECLI: | ECLI:SI:VDSS:2005:VDS.PSP.184.2004 |
Evidenčna številka: | VDS03662 |
Datum odločbe: | 18.11.2005 |
Področje: | socialno zavarovanje |
Institut: | zdravstveno zavarovanje - izbirna pravica - bolniški stalež |
Jedro
Ker zakon zagotavlja pravico do proste izbire zdravnika in gre v
odnosu med zdravnikom, ki zavarovanca zdravi in zavarovancem za
razmerje, ki temelji na zaupanju, morajo biti navodila in
napotila izbranega lečečega zdravnika glede zdravljenja, načina
oziroma režima zdravljenja kot tudi glede začetka in zaključka
bolniškega staleža, jasna in nedvoumna, saj v nasprotnem primeru
zavarovancu ne morejo biti v škodo.
Izrek
Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožeče stranke na
spremembo odločbe toženca opr. št. 1700-7397/2 z dne 12.5.2003
tako, da se ugotovi, da je bil stranski intervenient, zavarovanec
S. R., začasno nezmožen za delo od 5.8.2002 (pravilno: 8.8.2002)
do 23.8.2002. Presodilo je, da je izpodbijani upravni akt toženca
o priznanem bolniškem staležu R. S. od 8.8.2002 do 28.8.2002,
pravilen in zakonit.
Zoper sodbo je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo in vseh
pritožbeni razlogov, s predlogom na razveljavitev in vrnitev
zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Po njenem mnenju naj
izpodbijane sodbe sploh ne bi bilo mogoče preizkusiti. Meni, da
je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v
razlogih sodbe in med samimi listinami v spisu. Vztraja, da je
bil stranskemu intervenientu bolniški stalež naknadno tudi za čas
od 23.8.2002 do 28.8.2002 priznan le iz razloga, ker mu je
31.8.2002 prenehalo delovno razmerje zaradi zaporednih 5 dni
neupravičenih izostankov z dela. Meni, da ostaja nepojasnjena
izdaja bolniškega lista 28.8.2002. Če je bil tega dne stranski
intervenient v abmulanti in je bila dr. P. na delu, je tedaj že
vedela za diagnostične postopke na dan 26.8.2002, pa je stalež s
23.8.2002 kljub temu zaključila, saj dneva zaključka s 23.8.2002
v računalniku in v kartonu ni popravila. Ali se je stranski
intervenient 28.8.2002, ali pa 27.8.2002 oglasil pri dr.
P. ali ne in ali se je oglasil 5.9.2002, ko je bil izdan sporni
bolniški list, ali pa morda 6.9.2002, kot izhaja iz podatkov v
zdravstvenem kartonu, sodišče z vpogledom v računalniški izpis
obiskov v abmulanti ni razčistilo, temveč je ta dokazni predlog
brez vsakršne obrazložitve zavrnilo. Sicer pa prepričljivost
priče dr. P. omaja predvsem njena izpoved, da je težave s srcem
diagnosticirala kar po telefonu, in dejstvo, da naj bi napotnico
za internistični pregled dala šele 6.9.2002. Izpovedi priče dr.
P. bi bilo potrebno presoditi tudi v luči tega, da ob prvem
poizkusu zaslišanja, ni mogla izpovedati ničesar brez vpogleda v
zdravstveni karton stranskega intervenienta, nato pa naj bi se
spomnila tistega, kar v kartonu sploh ni zapisno. Nelogično
namreč naj bi bilo, da bi priča stranskemu intervenientu naročila
zglasitev 23.8.2002 v abmulanti, razen, če mu je zaključek
bolniškega staleža s 23.8.2002 napovedala že ob prvem obisku. Če
temu ne bi bilo tako, bi stranski intervenient, ki je po poklicu
diplomiran pravnik, gotovo ugovarjal bolniškemu listu z dne
28.8.2002, s katerim je bil stalež zaključek s 23.8.2002.
Stranski intervenient v pisnem odgovoru prereka navedbe tožeče
stranke in predlaga zavrnitev pritožbe.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožba ne navaja nobenih takšnih novih dejstev, niti ne ponuja
kakršnihkoli dokazov v smislu 1. odstavka 337. člena Zakona o
pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, s poznejšimi
spremembami; v nadaljevanju ZPP), da bi sploh nastal dvom v
pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, izdane ob
dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem
materialnem pravu. Zatrjevana absolutna bistvena kršitev iz 14.
točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana, saj je izpodbijana
sodba utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi
razlogi. V postopku tudi ni prišlo do smiselno zatrjevane kršitve
1. odstavka 339. člena ZPP, ker ni bil izveden dokaz z vpogledom
v računalniško evidenco obiskov v abmulanti, niti niso bili
zaslišani člani zdravstvene komisije. Slednji o zdravstvenem
stanju stranskega intervenienta za sporno obdobje, iz lastnega
itak ne bi mogli izpovedati ničesar. Dejansko stanje je dovolj
razčiščeno že na podlagi dokazov, ki jih je izvedlo sodišče.
Torej z medicinskimi listinskimi dokazi iz upravnega spisa v
povezavi z izpovedjo lečeče zdravnice ter izpovedjo tožnika
samega. Ker preostali predlagani dokazi ne bi mogli pripeljati do
drugačne ugotovitve pravno odločilnih dejstev, očitane procesne
kršitve niso podane.
V predmetni zadevi je začasna nezmožnost za delo stranskega
intervenienta Razstresen Silvestra zaradi bolezni v bistvu sporna
le za za obdobje od 24.8.2002 do 28.8.2002. Lečeča zdravnica je v
okviru svojih pristojnosti in pooblastil iz 80. člena Zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št.
9/92, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZZVZZ) ter 230.
člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS, št.
79/94, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju: pravila) dne
28.8.2002 izdala prvo potrdilo o upravičeni zadržanosti z dela,
tkz. bolniški list za čas od 8.8.2002 do 23.8.2002 (priloga A 4
sadnega spisa) in zatem 5.9.2002 še drugo, s katerim je začasna
nezmožnost ponovno priznana od 8.8.2002 dalje, vendar tokrat ne
le do 23.8.2002, temveč 28.8.2002. Na zahtevo tožeče stranke, ki
je v vmesnem času stranskemu intervenientu (tedaj še svojemu
delavcu) odpovedala delovno razmerje zaradi neupravičenih
izostankov, sta odločitev lečeče zdravnice na podlagi 2. alinee
2. odstavka 81. člena ZZVZZ presojali zdravniški komisiji in ju
tudi potrdili, in sicer ZK I z mnenjem z dne 22.11.2002 in ZK II
z mnenjem z dne 10.12.2002. Obe komisiji sta skladno ocenili, da
je bila odobritev začasne nezmožnosti za delo od 8.8.2002 do
28.8.2002 utemeljena, saj so bili šele naknadno predloženi
medicinski izvidi, ki so potrjevali in dokazovali, da je bil
diagnostični in terapevtski postopek zaključen 28.8.2002. Na
strokovno-medicinskih presojah lečečega zdravnika, ZK I in ZK II,
temelji tudi izpodbijani posamičnih upravni akt, ki stranskemu
intervenientu priznava začasno nezmožnost za delo zaradi bolezni
od 8.8.2002 do 28.8.2002 iz zdravstvenih razlogov. Ker tudi
pritožbeno sodišče ne najde razloga za dvom v indiciranost
bolniškega staleža iz zdravstvenih razlogov, je s sodbo tožbeni
zahtevek na razveljavitev dokončne odločbe toženca in priznanje
bolniškega staleža S. R. od 8.8.2002 (in ne od 5.8.2002, kot je
očitno pomotoma zapisano v izreku izpodbijane sodbe) le do
23.8.2002, zakonito zavrnjen.
Tožeča stranka v pritožbi sicer pravilno poudarja, da je ostala
vrsta vprašanj v zvezi z administrativnim zapletom pri izdaji
dveh bolniških listov, ki se v pretežnem obsegu, razen za čas od
24.8.2002 do 28.8.2002, celo prekrivata, nepojasnjena tudi zaradi
neprepričljive izpovedi lečeče zdravnice dr. N. P. na glavni
obravnavi 10.2.2004 glede datumov in načina komuniciranja s
stranskim interevenientom. Vendar pa te okoliščine zavarovancu ne
morejo biti v škodo, zato tudi obširna pritožbena izvajanja v tej
smeri pravno niso relevantna. Za pritožbeno rešitev zadeve je
odločilna le bistveno pravilna dejanska ugotovitev
prvostopenjskega sodišča, da diagnostnična obdelava in
terapevtska obravnava stranskega intervenienta 23.8.2002 še ni
bila zaključena. Ni namreč najti razloga za dvom v del izpovedi
dr. N. P., da je drugi bolniški list z zaključkom bolniškega
staleža z 28.8.2002 izdan zato, ker je bilo ugotovljeno, da je
bil 23.8.2002 na dveh in 26.8.2002 še na eni medicinski
diagnostični preiskavi v zvezi s sumom na srčno-žilno patologijo,
kar potrjuje tudi razpoložljiva medicinska dokumentacija
(medicinski izvid z dne 26.8.2002 - v prilogi C 4 sodnega spisa
in vpis v zdravstveni karton - list. št. 32 sodnega spisa).
Sicer pa gre med zavarovancem obveznega zdravstvenega zavarovanja
(v obravnavani zadevi stranskim intervenientom) in izbranim
osebnim zdravnikom, ki zavarovanca zdravi, za medsebojno
razmerje, ki temelji na zaupanju. Zakonsko zagotovljena pravica
do proste izbire zdravnika (1. in 2. odstavek 80. člena ZZVZZ)
izhaja iz predpostavke, da izbrani osebni zdravnik, kot
medicinski strokovnjak, ki zavarovanca zdravi, daje jasna in
določna napotila tako glede zdravljenja; ravnanja v času
zadržanosti z dela, ki se nanaša na režim življenja, kot tudi
glede začetka in konca bolniškega staleža, ter sočasne
zavezanosti zavarovanca (253. člen cit. pravil), da se ravna po
mnenju in napotilih osebnega zdravnika. Seveda lahko zavarovanec
svojo dolžnost pravilno izpolnjuje le, če so mnenja, navodila in
napotila osebnega zdravnika jasna, nedvoumna in dovolj določna.
Takšen dejanski stan pa v obravnavani zadevi ni dokazan, kot
pravilno poudarja tožeča stranka sama. Tudi zato in ker dne
28.8.2002 izdan bolniški list z vpisanim staležem le do
23.8.2002, ne more učinkovati za nazaj, če ni prepričljivih
dokazov, da je bil stranski intervenient s tem na nedvoumen način
seznanjen že pred navedenim datumom, je morala pritožba tožeče
stranke ostati brezuspešna.
Zaradi obrazloženega je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno
zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP, potrditi sodbo sodišča
prve stopnje.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009