VDS sklep Psp 192/2005
Sodišče: | Višje delovno in socialno sodišče |
---|---|
Oddelek: | Oddelek za socialne spore |
ECLI: | ECLI:SI:VDSS:2005:VDS.PSP.192.2005 |
Evidenčna številka: | VDS03655 |
Datum odločbe: | 05.10.2005 |
Področje: | CIVILNO PROCESNO PRAVO |
Institut: | razveljavitev |
Jedro
Pritožbeno sodišče razveljavi sodbo sodišča prve stopnje, če
nepravilnosti ni mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno
izvedbo dokazov oz. izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi
pred sodiščem druge stopnje (1. odst. 30. čl. ZDSS-1). Za tak
primer gre, če prvostopenjsko sodišče sploh ni preizkušalo in
odločalo o vprašanju zakonitosti toženčevih odločb in ni izvajalo
dokazov za ugotovitev bistvenih pravno relevantnih dejstev -
datuma prenehanja delovnega razmerja tožnika in ali je bil ob
prenehanju razporejen na drugo ustrezno delo ali na čakanje na
delo, (od tega vprašanja je tudi odvisna pravica do nadomestila
zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu glede na določbe
ZPIZ/92 - veljavnega v času izdaje prvostopenjske odločbe).
Izrek
Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter
zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.
Obrazložitev
Prvostopenjsko sodišče je razsodilo, da se zavrne tožnikov
zahtevek, da mu je toženec od 1.10.1995 dalje dolžan plačevati
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu ter na
vsakokratni mesečni znesek nadomestila od njegove zapadlosti do
izplačila še zakonite zamudne obresti. Nadalje je odločilo, da
vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
Zoper sodbo se pritožuje tožnik po pooblaščencu iz vseh
pritožbenih razlogov.
Pritožba je utemeljena.
V zadevi gre za postopek iz 1. odst. 84. čl. Zakona o delovnih in
socialnih sodiščih (Ur.l. RS št. 2/2004 in 10/2004, nadalje
ZDSS-1). Tako po določbah 72. čl. (1. odst.), kot po določbah
pred tem, konkretno v času vložitve tožbe, veljavnega Zakona o
delovnih in socialnih sodiščih (Ur.l. RS št. 19/94), se tožba
vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. ZDSS-1 v
določbah 73. in 74. čl. nadalje določa, da mora imeti tožba, če
je vložena zoper upravni akt, tudi navedbo upravnega akta in
zahtevek ter da se sme upravni akt izpodbijati iz razlogov, ki
jih določa zakon, ki ureja upravni spor. Vse navedeno pomeni, da
je sodišče v socialnem sporu o pravici iz socialnega zavarovanja,
dolžno poleg same odločitve o vtoževani pravici, presoditi tudi
zakonitost upravnega akta, zoper katerega je vložena tožba ter z
njim v zvezi prvostopenjskega upravnega akta. V konkretnem
primeru je že v sami tožbi jasno navedeno, da je vložena zoper
odločbo toženca z dne 7.3.2001, ki je v njegovem spisu, št.
2.005.667. Z njo je toženec zavrnil tožnikovo pritožbo zoper
prvostopenjsko odločbo z dne 25.9.1995, s katero je odločil
(izrek), da se zavarovancu, delovnemu invalidu III. kategorije
invalidnosti, z dnem 31.8.1995 ustavi izplačevanje nadomestila
zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu ter da se že
izplačani zneski nadomestila poračunajo.
Tudi iz 1. odst. 81. čl. ZDSS-1 jasno izhaja, da sodišče presoja
zakonitost izpodbijanega upravnega akta, saj določa, da sodišče s
sodbo tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne, če ugotovi, da je
bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta zakonit ter
da je izpodbijani upravni akt pravilen in zakonit. Ker postane
pravnomočen samo izrek sodbe, ne pa tudi obrazložitev sodbe, je
jasno, da mora biti presoja izpodbijanih (prvostopenjskega ter
drugostopenjskega) upravnih aktov, vsebovana v izreku, kar pa v
konkretnem primeru ni. Tudi izrek zavrnilne sodbe mora namreč
vsebovati ne samo tožbeni zahtevek za priznanje vtoževane
pravice, pač pa tudi tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih
upravnih aktov. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima sodba
pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj gre
za nerazumljiv izrek sodbe glede na obrazložene postopkovne
posebnosti socialnega spora ter gre posledično za kršitev po 14.
tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št.
26/99 - 2/2004), ki ima po ZPP vselej za posledico razveljavitev
sodbe. Glede opredelitve tožbenega zahtevka pa ima ZDSS-1 določbe
v 2. odst. 73. čl., ki jih je potrebno glede na že navedene
postopkovne značilnosti socialnega spora uporabljati v povezavi z
določbami 285. čl. ZPP o materialnem procesnem vodstvu s strani
predsednika senata ter o odprtem sojenju. Tožnik, ki sicer ima v
sporu pooblaščenega odvetnika, tako v tožbenem zahtevku, kot tudi
v pripravljalni vlogi (A/5), predloženi na prvem naroku za glavno
obravnavo dne 3.2.2005, na katerem je sodišče obravnavo tudi
končalo, zahteva priznanje pravice do nadomestila plače zaradi
manjše plače na drugem ustreznem delu od 1.10.1995 dalje in je o
tako postavljenem zahtevku prvostopenjsko sodišče z izpodbijano
sodbo tudi odločilo. Vendar pa je, kot kaže, spregledalo, da
tožnik v navedeni pripravljalni vlogi, datirani z 31.5.2005, v
zvezi s tožbenim zahtevkom poudarja, da je prišlo do relevantnih
sprememb in sicer da naj bi v sporu o prenehanju delovnega
razmerja uspel tako, da mu je delovno razmerje pri L. K.
prenehalo ne z 31.8.1995, temveč s 30.9.1995. V pritožbi, vloženi
pri tožencu dne 16.10.1995 zoper prvostopenjsko odločbo z dne
25.9.1995 pa tožnik poudarja, da je bil do 22.9.1995 na bolovanju
ter je pritožbi priložil tudi potrdilo o zdravstveno upravičeni
odsotnosti z dela v fotokopiji, iz katerega izhaja, da je bil v
bolniškem staležu od 1.9.1995 do 22.9.1995 (potrdilo, datirano z
21.9.1995 v toženčevem spisu).
Ker je tako toženec v obeh že navedenih odločbah kot pravno
relevanten podatek za vprašanje, do kdaj gre tožniku pravica do
nadomestila plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu,
upošteval, da naj bi tožniku delovno razmerje pri L. K. prenehalo
31.8.1995, isti datum pa je kot pravno relevanten v obrazložitvi
sodbe upoštevalo tudi sodišče in ker je toženec v odločbi, izdani
dne 25.9.1995, izrekel poleg tega, da se izplačevanje navedenega
nadomestila ustavi z 31.8.1995, tudi, da se že izplačani zneski
nadomestila poračunajo, - kar lahko pomeni tudi eventuelno
izplačan znesek za september 1995 -, je vprašanje, kdaj je
tožniku dejansko prenehalo delovno razmerje pri L. K., bistvenega
pomena za presojo zakonitosti s tožbo izpodbijane drugostopenjske
odločbe z dne 7.3.2001 ter z njo v zvezi prvostopenjske z dne
25.9.1995 ter za pravilno odločitev v zadevi. Zato pritožba
smiselno pravilno poudarja, da bi moralo sodišče odločiti o
vtoževani pravici tudi za čas od 1.9.1995 do 30.9.1995. Res je
tudi, kar poudarja pritožba, da je tožnik v že navedeni
pripravljalni vlogi predlagal tudi izvedbo dokaza z vpogledom v
spis Delovnega sodišča v K., št. Pd 25/2001 ter sodbo z dne
26.11.2002. Sodišče pa, kot ugotavlja pritožbeno sodišče, tega
dokaza ni izvedlo in tudi ni ne v zapisniku zapisano, ne v
obrazložitvi izpodbijane sodbe navedeno, zakaj ga ni izvedlo,
čeprav je, kot že rečeno, pravilnost ugotovitve datuma prenehanja
delovnega razmerja bistvenega pomena za odločitev o vtoževani
pravici ter za presojo zakonitosti že navedenih toženčevih
odločb. Zato se sodbe tudi v tem pogledu ne da preizkusiti in gre
pravtako za kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
Pritožbeno sodišče je mnenja, da opisanih nepravilnosti ni mogoče
popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oz. izvedbo
drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje
(1. odst. 30. čl. ZDSS-1), saj, kot že rečeno, prvostopenjsko
sodišče sploh ni preizkušalo in odločalo o vprašanju zakonitosti
obeh navedenih toženčevih odločb, pravtako pa sploh ni izvajalo
prej navedenega dokaza za ugotovitev bistvenega pravno
relevantnega dejstva - datuma prenehanja delovnega razmerja
tožnika ter seveda tudi ni ugotavljalo, v kolikor je tožniku
delovno razmerje dejansko prenehalo šele s 30.9.1995, nadalje
pravno relevantnega dejstva, ali je bil tožnik od 1.9.1995 do
30.9.1995 še razporejen na drugo ustrezno delo, ali pa je bil
morebiti na čakanju na delo (od tega vprašanja je tudi odvisna
pravica do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem
delu glede na določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju, Ur.l. RS št. 12/92, veljavnega v času izdaje
prvostopenjske odločbe z dne 25.9.1995). Zato je izpodbijano
sodbo razveljavilo ter odločilo, da se zadeva vrne v novo sojenje
prvostopenjskemu sodišču, ki bo moralo odpraviti opisane kršitve.
Najprej pa bo moralo ob upoštevanju načela odprtega sojenja
ugotoviti glede na vse prej navedeno, datumski obseg spornega
razmerja ter, če bo ugotovilo glede na vse že obrazloženo, da je
tožbeni zahtevek premalo oz. napačno opredeljen, postopati v
skladu z določbo 66. čl. ZDSS-1. Ravnanje po tej določbi namreč
po mnenju pritožbenega sodišča pride v poštev tudi tedaj, ko
zavarovanca zastopa odvetnik, kot je navedeno tudi v komentarju k
enakim določbam 36. čl. zakona (ZDSS-1 s komentarjem, Založba GV,
Ljubljana 2005).
Ker tožnik v pritožbi zahteva tudi pritožbene stroške, bo o tem
pri odločanju o stroških postopka v novem sojenju odločilo
prvostopenjsko sodišče.
Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo
ter izpodbijano sodbo razveljavilo.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 24.09.2014